Ansambel Štirje kovači vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov

Koroški ansambel Štirje kovači je po letu in pol prizadevanj ta teden prejel listino o vpisu v Guinnessovo knjigo rekordov kot najdlje delujoči narodnozabavni ansambel na svetu. Pod vodstvom harmonikarja, pevca ter avtorja skladb in besedil Franca Šegovca neprekinjeno deluje skoraj polnih 67 let. Kam le čas beži je njihova najbolj znana skladba in boljšega naslova ob tem vpisu med rekorderje ne bi mogli najti.

"Zelo smo počaščeni, da smo prišli v Guinnessovo knjigo rekordov. To je 67 let dela, trdega dela," je za STA dejala žena vodje ansambla Hermina Šegovc, ki se je zasedbi kot pevka pridružila leta 1972. Za pridobitev listine Guinnessove knjige rekordov so v letu in pol prizadevanj predložili 254 kosov gradiva oziroma dokumentov. Kot je še povedala Hermina Šegovc, so zelo ponosni, da je delu ansambla Štirje kovači posvečena tudi muzejska zbirka Koroškega pokrajinskega muzeja. Ta je ob praznovanju 65-letnice ansambla pred dvema letoma pripravil začasno razstavo, zatem pa so v Slovenj Gradcu v sodelovanju z občino našli prostore v Ozki ulici, kjer zdaj v stalni postavitvi predstavljajo delo ansambla. Tam bo svoje mesto dobila tudi ta teden pridobljena listina Guinnessove knjige rekordov.

Ansambel Štirje kovači, kot pove že ime, so leta 1954 ustanovili štirje fantje, ki so bili zaposleni v kovaški industriji Tovarne kos v Slovenj Gradcu. Ustanovni člani so bili baritonist Viktor Breznik, klarinetist in saksofonist Maks Klančnik, trobentar in pevec Tine Lakovšek ter harmonikar in pevec Franc Šegovc. Od takrat je ansambel zamenjal enajst članov. "Zaradi služenja vojaškega roka, za študij, zaradi bolezni, no enega mi je pa dekle vdalo," je za TV Slovenija povedal Franc Šegovc. Danes ima zasedba, ki še vedno nastopa in sodeluje v televizijskih in radijskih oddajah, sedem članov. V 67 letih delovanja so ustvarili veliko skladb, izdali skoraj štiri ducate plošč, za valček Kam le čas beži pa je ansambel leta 2000 dobil nagrado zlati petelin. Med njihove najbolj znane skladbe spadajo še Čakal sem ob potoku, Gremo na Pavre, Mala solzica, Moji mamici, Pridi zvečer in Rženova Tinka. Veliko so nastopali doma in v tujini. Prvič so na pobudo Slovenske izseljenske matice odšli v tujino leta 1969 in zatem skupno trikrat opravili daljše turneje po ZDA in Kanadi ter dvakrat po Zahodni Evropi. Igrali so zudi na Japonskem.

Za življenjsko delo na področju narodnozabavne glasbe ter glasbeno in kulturno promocijo Slovenj Gradca in Koroške doma in na tujem je Franc Šegovc leta 2014 prejel naziv častni občan Mestne občine Slovenj Gradec.