Petra Lesjak Tušek
Sedemdnevno povprečje števila okuženih, ki je eden od kriterijev za sproščanje ukrepov, po zadnjih podatkih znaša 1535 (dan prej 1668), v bolnišnicah so včeraj zdravili 1266 bolnikov s covidom. "Še vedno je povprečje števila okuženih precej daleč od prvega mejnika 1350 okuženih, kar bi omogočalo prehod v rdeče območje, se pa opazno znižuje," je včeraj komentiral vladni govorec Jelko Kacin in spet pozval k doslednemu spoštovanju ukrepov. Vlada je medtem podaljšala epidemijo še za 60 dni, vnovično podaljšanje bo formalno začelo teči 17. januarja. Podaljšuje se večina protikoronskih omejitev, tudi šole ostajajo zaprte. Cepljenje proti covidu-19 se medtem po državi nadaljuje, do zdaj so razdelili okoli 40.000 odmerkov cepiva. Slovenija ima v primerjavi z evropskimi državami precej porazno epidemiološko sliko, ta je boljša pri vseh sosedah.
Koroška najhitreje, savinjska v povprečju
Glede na to, da bo vlada predvidoma ubirala regijski princip pri sproščanju ukrepov in upoštevala razmere po regijah, smo preverili, kakšni so bili oziroma so trendi v regijah severovzhoda, analizo za podravsko, koroško, pomursko in savinjsko regijo so nam pripravili pri Covid-19 sledilniku. Včerajšnji podatki NIJZ za sedemdnevno povprečno število okužb in pojavnost okužb na 100 tisoč prebivalcev so v teh regijah sledeči: Podravje 236 (pojavnost 506), Koroška 56 (559), Pomurje 96 (590) in Savinjska 206 (557). Prikazano še drugače: v zadnjih sedmih dneh je bilo potrjenih primerov okužb v podravski regiji 1652, v koroški 396, v pomurski 675 in savinjski 1439. Značilno za vse štiri regije je, da se je število potrjeno okuženih od božiča naprej povečevalo, kar je sicer veljalo za vse regije v državi, so poudarili pri Covid-19 sledilniku. To povečanje števila okužb je sovpadlo s sproščanjem ukrepov pred prazniki in s spremenjenim načinom testiranja. Pri spremenjenem načinu testiranja se prepleta dvoje: zmanjšan obseg testiranja zaradi dveh prazničnih vikendov in povečevan in spremenljiv obseg hitrega testiranja, ki se je ravno v tem času uvajalo po različnih mestih in zdravstvenih domovih; širša dostopnost testiranja omogoča, da odkrijejo več primerov, tudi takih z blagimi simptomi.
"To pomeni, da trenutno ne moremo dobro oceniti trendov širjenja okužb, ker ne poznamo vpliva spremenjenega načina testiranja na podatke. Pri tem moramo poudariti, da je povečevanje obsega testiranj zelo dobrodošlo in trenutno bolj pomembno kot ocenjevanje trendov. Ko se bo število testiranj nehalo povečevati in bomo imeli daljše obdobje brez velikih sprememb v načinu in številu testiranj, bomo lahko povedali več o trenutnih trendih epidemije. S podatki, ki jih imamo na voljo, lahko sicer delamo relativno primerjavo med regijami," poudarjajo.
In kaj velja za štiri opazovane regije? Podravska regija je imela v tem obdobju (24.12. 2020 do 9. 1. 2021) najnižjo rast med vsemi regijami v državi (+2 odstotka na teden), pomurska regija je rasla počasneje od državnega povprečja (+8 odstotkov na teden), a je pojavnost še vedno visoka, savinjska regija je rasla podobno kot celotna Slovenija (+14 odstotkov na teden), pojavnost je zrasla, koroška regija pa je rasla najhitreje (+17 odstotkov na teden). Ob tem pri sledilniku opozarjajo, da lahko na trende močno vplivajo razlike v dostopnosti do testiranja med regijami in da bodo številke potrjenih primerov primerljive, ko se bo sistem testiranja stabiliziral in bo testiranje enakomerno dostopno povsod. Medtem sicer na terenu opažamo, da je sistem testiranja že bolj približan enakomernejši dostopnosti in da so hitri testi dostopni primerljivo. Po drugi strani je zaznavati razlike pri interesu ljudi za hitra testiranja, ki že upada - se bo pa to iz statistike lahko razbiralo šele z zamikom.
Po številu umrlih izstopata koroška in pomurska regija
O splošnem trendu širjenja epidemije lahko kljub temu govorimo na podlagi števila hospitaliziranih, na katero vpeljava hitrih testov ni vplivala. Omejitev teh podatkov je, da ponazarjajo, kako se je epidemija širila okoli božiča in da ni dostopnih celovitih analiz ločeno po regijah. Zato lahko ocenijo, da se število novosprejetih v bolnišnice na državnem nivoju ne spreminja bistveno že od 19. decembra, odkar je približno 105 sprejemov na dan - iz tega bi lahko tudi sklepali, da smo okoli božiča preprečili velike izbruhe. O novoletnem času iz podatkov o hospitaliziranih še ne morejo sklepati. Po številu umrlih na 100.000 prebivalcev izstopata predvsem pomurska in koroška regija, kar je po svoje pričakovano, saj sta to regiji s skupno največ potrjenimi okužbami. V podravski regiji je v epidemiji doslej umrlo 510 bolnikov s covidom (0,16 odstotka prebivalcev), v koroški 146 (0,21 odstotka prebivalcev), v savinjski 328 (0,13 odstotka prebivalcev) in pomurski 306 (0,27 odstotka prebivalcev). Vsi podatki o umrlih še niso zajeti, prikaz po regijah je ob 2998 umrlih v državi, včerajšnji podatki o umrlih so že višji - 3093 smrti je v črni statistiki covida. Razlike med deleži tistih, ki so umrli, so verjetno posledica različne starostne porazdelitve primerov med regijami, bodisi zaradi razlik v širjenju bolezni bodisi zaradi različnega testiranja prebivalcev. V absolutnem smislu so deleži podcenjeni, saj se pri nekaterih od prijavljenih primerov bolezen še ni zaključila in bodo umrli v naslednjih tednih, še opozarjajo pri Covid-19 sledilniku.
