Vida Božičko
Na začetku epidemije so bili gostinski lokali povsem zaprti, nato je bil dovoljen samo osebni prevzem, sprejemali pa so lahko le goste, ki so prišli na poslovno srečanje. Ko so vrata odprli vsem, pa so jih še več mesecev spremljale omejitve glede števila gostov, obratovalnega časa in obvezen pogoj PCT. Po skoraj dveh letih so ta teden začeli obratovati brez omejitev.
Študentje ne bodo zakrpali kadrovske luknje
"Končno, zelo smo veseli. Res pa je, da je tako hitro in nenadno sproščanje prineslo veliko organizacije. Težje se je bilo hitro pripraviti," pravi gostinec Ivan Dobaj, ki ima ob mariborskih restavracijah Takos gostinske obrate še na treh lokacijah. Trenutno ima, tako kot večina gostincev, največ težav s pomanjkanjem kadrov. Ocene kažejo, da v panogi primanjkuje okoli 10.000 delavcev. "Te težave bodo v prihodnje še bolj pereče. Za zdaj lokali še ne delujejo na polnih obratih. Čez nekaj tednov, morda čez mesec ali dva, pa bi lahko prišli na takšno poslovanje kot leta 2019. Takrat se bodo težave s kadri še bolj poznale," razmišlja Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Dobaj bi že danes nujno potreboval deset dodatnih delavcev, od tega tri kuharje in sedem natakarjev. "Razpise imam že nekaj časa odprte za vse naše lokale, prijav pa ni veliko," razlaga. Kot pravi, je največja težava sploh pri kvalificiranem kadru. "Težko je dobiti kogarkoli, sploh pa take, ki znajo delati v gostinstvu. Iščemo tudi študente, a ti se ne javljajo. Večina bi želela biti prosta za vikende, v gostinstvu pa se dela ravno takrat še bolj. Pri študentih je težava tudi ta, da bi prišli delat le za nekaj tednov in si zaslužili denar za na morje. V nekaj tednih se komaj uvedejo, potem pa že odidejo," nadaljuje. Da bi kader vseeno nekako dobil, se je Dobaj odločil zvišati urno postavko. "Plače že višamo. Zdaj za nočno delo ponujamo kar deset evrov neto na uro. Bomo videli, kaj se bo zgodilo. S tem bi radi pritegnil predvsem kvalificirani kader," še pravi.
Da je v gostinstvu povpraševanja po študentih veliko, interesa pa malo, opažajo tudi na študentskih servisih. "V zadnjih dneh smo prejeli nekoliko več prostih del za pomoč pri prodaji, delo v trgovini, delo na recepciji, promocije in hostesno delo in gostinstvo," našteva Veronika Gerbic iz e-Študentskega servisa, ki dodaja, da je trenutno od vseh 3400 prostih del kar 1100 del v gostinstvu. Kljub velikemu številu prostih delovnih mest pa tega dela študentje ne sprejemajo radi. Gostinstvo namreč predstavlja le osem odstotkov vseh opravljenih študentskih del. "Študentje se vedno bolj usmerjajo v dela, ki so povezana s smerjo njihovega študija," dodaja. Zato bodo težko zakrpali kadrovske luknje. Zraven manjšega interesa za taka dela pa bodo študentje težko zakrpali kadrovske luknje tudi zaradi demografskih sprememb. Študentov je danes namreč za kar tretjino manj kot pred desetletjem.
Predlagajo pogodbe za občasno delo
Pomanjkanje kadrov je zdaj tako veliko predvsem zato, ker so mnogi iz panoge v času omejitev odšli. Marjan Vidovič, lastnik picerije Črni baron v Malečniku, tudi predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Območni obrtni zbornici Maribor, pravi, da so pri njih kader sicer obdržali, vseeno pa zdaj iščejo dodatne okrepitve. Delavce iščejo v tujini, saj jih doma praktično ni. "Nekaj delovne sile iz tujine že imamo. Dobili smo jih iz Srbije. Dolgoročno smo iskali delavce in tudi zdaj v marcu dobimo še nekaj dodatnih iz tujine. Vem pa, da ima prav zdaj marsikdo težave, in upam, da jih bodo vsi uspeli rešiti," je dejal Vidovič. "Kdorkoli pride, je dobrodošel. Lahko si srečen, če dobiš delavca iz tujine," še dodaja, saj se tudi ta bazen že krči. Večina delavcev iz tujine prihaja iz držav bivše Jugoslavije, saj se ti lažje priučijo slovenskega jezika. "V kuhinji pa delajo tudi že delavci od drugod. Vem, da prihajajo Filipinci," pravi Vidovič.
A pogosto se zatika pri papirologiji za pridobitev teh delavcev. Postopki so namreč dolgi. "Dlje časa smo pozivali, da se morajo postopki skrajšati, in zdaj se to tudi že dogaja," opaža Cvar. "Včasih so postopki trajali do dva meseca, zdaj pa gostinci poročajo, da so na upravnih enotah nekoliko hitrejši in potrebne dokumente uredijo prej kot v mesecu dni," pravi. Vse ostale težave, ki nastajajo zaradi kadrovske stiske pa gostinci sistematično naslavljajo v posebni delovni skupini. Zavzemajo se za manj omejitev glede pomoči družinskih članov in za bolj fleksibilno zaposlovanje. "Vse več je potreb po kratkotrajnem delu. Predvsem sezonskem, pa tudi samo ob posameznih dnevih, ko imajo gostinci kak dogodek ali prireditev. V tem trenutku nimamo neke možnosti kratkih pogodb. Mi predlagamo, da se uredi spletni obrazec, kjer bi se vpisala davčna številka delavca. Tam bi se potem obračunalo prispevke in izvršilo plačilo. Seveda je treba določiti število ur, ki jih lahko posameznik opravi, ampak to je možnost, ki v tujini že obstaja. Zakaj pri nas ni mogoče, da nekdo, ki je sicer zaposlen drugje, opravi še nekaj ur takega dela, če to želi?" se sprašuje. Eden od predlogov so še finančne olajšave v obliki znižanja prispevkov na plače. "Želeli bi si, da bi začasno vsaj pri delu prispevkov te zmanjšali. Tako bi lahko prišli v panogi z nizko dodano vrednostjo do višjih neto plač," razmišlja, a v isti sapi dodaja, da finančno ministrstvo temu nikakor ni naklonjeno.
Če na koncu kadra vseeno ne bo dovolj, bodo gostinci posegli po še kakšnih drugih ukrepih. "Morda bodo uvajali deljeni delovni čas ali pa bodo kak dan v tednu zaprti. Tako bodo ukrepali, če kadra ne bo dovolj," še dodaja Cvar.
Poklic gastronom hotelir prvič na seznamu deficitarnih
Eden od korakov v pravo smer je tudi uvrstitev gostinskega poklica med deficitarne. V prihodnjem šolskem letu bodo tako dijaki smeri gastronom hotelir prav tako lahko prejeli deficitarno štipendijo v višini dobrih sto evrov na mesec. "Za to smo si dolgo prizadevali. Končno je zdaj tudi naš poklic na seznamu deficitarnih in mislim, da bo to dolgoročno dobro vplivalo na razmere s kadri," je dejal ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor Dušan Erjavec. V zadnjih treh letih je namreč vpis v njihovo šolo upadel za približno 200 dijakov. Trenutno se jih letno vpiše okoli 120. "Zdaj verjamem, da se bo vpis popravil tako zaradi možnosti prejema deficitarne štipendije kot tudi zaradi velikih potreb na trgu," dodaja. "A ključna težava ostaja. Nujno bi bilo, da bi umaknili deregulacijo, ki je uničila naš poklic. Temu sicer najbolj nasprotujejo delodajalci," nadaljuje. Zdaj namreč lahko delo v gostinstvu opravlja vsak. Erjavec je prepričan, da zato pada kvaliteta storitve in so tudi podatki na zavodu nerealni.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
