V Sloveniji smo lani v primerjavi z letom 2019 izgubili za dve milijardi evrov bruto domačega proizvoda (BDP). To pomeni, da je vsak Slovenec izgubil skoraj 1000 evrov. Ta znesek je v naši denarnici neto plača v višini okoli 350 evrov. Ocena, da je BDP v letu 2020 padel za 5,5 odstotka, je pretirana, ker se je država zelo zadolžila. Bruto dolg, ki vključuje dolg države, podjetij in gospodinjstev, se je v lanskem letu povečal za 4,4 milijarde evrov. To je nora številka. Država je imela v proračunu 3,5 milijarde evrov primanjkljaja. Ta v tujini sposojeni denar nam je ustvarjal BDP, razlaga dr. Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti.
V slovenskem gospodarstvu smo po njegovih besedah zato imeli lani vzorec nogometnega kluba Mura, ki je prodajal vstopnice za tekmo, ki je ni bilo. Ljudje z vsega sveta so kupovali te vstopnice. Ta denar je bil dohodek nogometnega kluba, po tem vzorcu je bil lani v slovenskem gospodarstvu denar od zadolževanja države del BDP, blaga in storitev (tekme) pa ni bilo.
Kaj bi se morali naučiti od zastoja gospodarstva, ki ga je povzročila pandemija?
"Nenavadno je, da je zastoj nastal, ker ljudje niso mogli v službo. Zato je lanskoletna izkušnja zelo jasna: gospodarsko rast kroji to, ali ljudje lahko hodimo v službo ali ne. Ker bo pandemija po mojem mnenju še trajala, saj je resno ne zaustavljamo, tudi na globalni ravni ne, bo za gospodarsko rast letos in prihodnje leto pomembno, kako se bomo znali prilagoditi. Pri tem govorim o protokolih, kako se da živeti s covidom. V velikih podjetjih v času zaprtja praktično ni bilo zastojev proizvodnje, ker so že spomladi lani naredila protokol, ki jim omogoča, da lahko delajo. Letos smo tako bistveno bolje pripravljeni na krizo, kot smo bili lansko leto. Del gospodarstva se je brez politike sam prilagodil. Velika podjetja so si postavila lastne protokole in se požvižgajo na to, kar govori minister za zdravje ali celo predsednik vlade. To je zelo pozitivno. Tudi če bo v jeseni resna kriza, mislim, da bo ta del gospodarstva delal naprej."
Pričakujete torej, da pandemija letos gospodarstva ne bo tako hudo prizadela kot lani?
"Da, ne pričakujem takšnega padca BDP. Zaradi tega bi se morali zelo zamisliti glede zadolževanja države. Ne razumem, da ministri hodijo po Sloveniji in obljubljajo nove domove za starejše, nove bolnišnice, ceste … Za vsemi temi obljubami je dolg. Sprašujem se, ali ti ljudje ne razmišljajo o tem, da bo te dolgove treba vrniti, da so zdaj obrestne mere nizke, a inflacija ne bo tista, da jih bo pobrala. Če bodo obrestne mere začele rasti, bo inflacija zelo verjetno padla. Dolga, ki ga delamo danes, se moramo v bodoče bati. Z dolgom se ne igra. Sam si ne upam kupiti avta na kredit, ker sem star že 70 let, vlada pa se igra z dvema milijonoma Slovencev in zadolžuje državo v celoti, kot da je denar zastonj."
Na zadolževanje opozarja tudi fiskalni svet.
"Ja, in na njegova opozorila kar ni odziva. Predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun je mogoče malo preveč eleganten, nastopiti bi bilo treba bolj odločno. Če nimate blaga, pa se zadolžujete, da ljudem, ki niso prodali blaga, zagotavljate dohodke, da preživijo, bi človek pričakoval, da se bo ustvarilo neko povpraševanje. In ker ni blaga doma, da se bo povečal uvoz. Pa se ni. Naša trgovinska bilanca je ves čas pozitivna. Zato se je treba vprašati, kam je šel denar od zadolževanja."
Odgovor na to vprašanje je?
"Šel je v tako imenovane denarne rezerve. Temu po domače pravimo varčevanje, vendar to ni varčevanje. Pri tem moramo biti zelo previdni, ker izraz zavaja. Denarne rezerve so neravnotežja na trgu denarja, ne blaga. Zadnji podatek za lansko leto je, da je bilo denarnih rezerv od gospodinjstev za 24 milijard evrov in 10 milijard evrov od gospodarstva. Rezerve od gospodinjstev oziroma prebivalstva so pri tem zelo ključne. V zadnjem letu so te rezerve narasle še za eno milijardo evrov. Ves čas rastejo. Ker so rasle, ljudje pravzaprav niso porabili denarja, za katerega smo se zadolževali, da bi preživeli, ampak so ga dali v nogavice."
Na kaj to kaže?
"Da denarja iz zadolževanja niso dobili pravi ljudje. Niso ga dobili tisti, ki so ga potrebovali zato, da bodo preživeli, ampak nekateri, ki so ga lahko dali na stran. Državnih podpor je bilo lani izplačanih za 2,9 milijarde evrov. Zelo veliko jih je bilo izplačanih za covidne dodatke. Po mojem mnenju so jih dobili zdravniki preveč. Bolnišnice, ki so imele covidne bolnike, so pred pandemijo imele izgubo, zdaj pa imajo dobičke. To ni normalno. Direktorji bolnišnic so hoteli imeti covidne bolnike, ker so zanje dobili zelo dobro plačano."
Ljudje pa so dobili turistične bone?
"Ja, in izkoriščenih je le 40 odstotkov, kar pomeni, da si mnogi z njimi niso imeli kaj pomagati. Tudi turizmu niso pomagali na pravi način. Še bolj pomembno je, da ta denar ni bil potreben. Znano je, da ljudje za bone hodijo v hotele s petimi zvezdicami, ki jih sicer nikoli ne bi videli od znotraj. Boni so tako izsilili neko potrošnjo, ki je normalno ni. Z gnečo na plažah in v drugih turističnih središčih pa smo na drugi strani sprožili še jesenski val epidemije."
So boni pomagali vsaj turizmu?
"Glede na to, koliko Slovencev je šlo na dopust na Hrvaško, turizem dejansko ni odvisen od teh bonov."
Kako pa bi lahko zmanjšali denarne rezerve, zagotovili, da se denar ne bi več kopičil v nogavicah?
"Da bi ta denar intenzivno investirali. Mi danes malo investiramo, zato denarne rezerve še naprej rastejo. Denarne rezerve so najlepši pokazatelj, kaj si ljudje mislijo o bodočnosti."
Lahko pojasnite, zakaj?
"Če imate 20 tisoč evrov na banki in ne boste prepričani, da boste jutri imeli službo, da boste zaslužili plačo, tega denarja ne boste porabili, četudi zanj ne boste dobili nič obresti. Ljudje znajo načrtovati vnaprej. Denarne rezerve so najlepši pokazatelj, da imamo pesimistična pričakovanja prebivalstva glede jutrišnjega časa."
So pa tudi taki, ki se zaradi ničelne obrestne mere zadolžujejo v prepričanju, da jim bo dolg pojedla inflacija?
"Paziti je treba, kaj mislite z inflacijo. Živel sem v času jugoslovanske inflacije v 80. letih prejšnjega stoletja, zaradi katere ljudem ni bilo treba vračati kreditov, ki so jih najemali za gradnjo hiš. Take inflacije zdaj ne boste doživeli, ni je mogoče pričakovati. Mislim celo, da ni mogoče pričakovati inflacije, ki se bo bližala desetim odstotkom."
Tisti, ki se zadolžujejo v prepričanju, da jim bo dolg enako kot v nekdanji Jugoslaviji pojedla inflacija, se torej motijo?
"Ta zgodba je popolnoma napačna, ker danes ne živimo v jugoslovanskih razmerah. Jutri bomo imeli obratni vrstni red. Inflacijo, ki ne bo pretirana, ker bo proizvodnja začela slediti povpraševanju, čim se bodo vzpostavili covidni protokoli."
Je sedanji čas primerljiv z obdobjem od leta 2004 do 2008, ko smo prav tako imeli veliko zadolževanje?
"V obdobju od leta 2004 do 2008 so se zadolževala podjetja, država ne. Danes pa se zadolžuje država, podjetja pa ne. Zaradi tega sedanjih razmer v gospodarstvu ne moremo primerjati s takratnimi. Na žalost je bruto dolg v obeh obdobjih narasel izjemno in v obeh primerih imamo enako vlado. Čudim se tej vladi, da se ni nič naučila."
Kdo je tisti, ki bi lahko stopil na zavoro pri zadolževanju države, še posebej ker bodo čez nekaj mesecev volitve in je zdaj čas dobrikanja volivcem?
"Po moje se sedanja vlada počasi zaveda problema. Se pa sprašujem, kaj delajo moji kolegi, da se nič ne oglašajo v javnosti. Vprašam se tudi, kdo je glavni ekonomski svetovalec tej vladi. To je zelo pomembno. V ZDA vemo, kdo je, v Nemčiji tudi. Dr. Matej Lahovnik je zelo izpostavljen, a ni makroekonomist, doktorat je delal s področja prevzemov podjetij, je poslovni ekonomist. Vlada zdaj deli bombončke, ki stanejo. Bojim se, da bo imela opozicija zaradi tega težave. Ko bodo rekli, da je treba spraviti gospodarjenje v neke normalne, realne okvire, bodo ljudem morali razlagati samo negativne stvari. Pozabite na demografski sklad, pozabite na dom za starejše v vsaki vasi, pozabite na gradnjo toliko in toliko novih bolnišnic, pozabite na nižje davke."
Sedanja vlada sicer predlaga znižanje davkov predvsem za bogate.
"Davke za bogate bomo morali povečati. Sredstva bomo potrebovali za delovanje novih domov za starejše, sicer jih bo treba zapreti. Od koga bomo te davke pobrali? Verjetno ne od tistih, ki imajo minimalne plače. Pobrati jih bomo morali od najbogatejših. Veste, kakšen politični pretres bo, če bo neka stranka rekla, da mora biti davek na dobiček 35-odstoten, davek na dediščino 80-odstoten … Tega se nobena, tudi leva stranka ne zaveda. Podjetnik in eden najbogatejših Slovencev Sandi Češko je recimo sporočil, da se bo bolj aktiviral kot član stranke SD. Bo stranka pripravljena obdavčiti najbogatejše?"
Tudi nepremičninskemu davku se potemtakem ne bo mogoče izogniti.
"Ne. Nepremičninski davek je nujni davek, ki se ga ljudje najbolj bojijo, saj si lahko revež, pa te ta davek doleti."
Na katera neprijetna vprašanja bo opozicija še morala odgovoriti?
"Reči bo morala, da morda nekaterih kapitalov ne potrebujemo, morala se bo boriti, da bo prišel k nam spet nemški, francoski kapital. Morali bomo imeti odnose s Kitajsko, pozabili smo na Afriko. A veste, kako je Slovenijales delal v Afriki? Povedati bo treba, kaj bo s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. To so vprašanja, ki jih bo opozicija morala postaviti, in ne bodo preprosta in nobeno ni lepo. Janševa vlada zelo spretno deli bombončke, za katere bo treba jutri reči, da jih ni."
To bodo tudi teme predvolilnih razprav in soočenj?
"Ja, in če bo opozicija ponujala rešitve, ki so za lase privlečene, bo to slabo. Na to bi se morala vnaprej pripraviti."
Evropska komisija obljublja, da Slovenija kmalu lahko pričakuje prvo nakazilo evropskih sredstev iz sklada za okrevanje in obnovo, ki si jih bo EU tudi izposodila.
"Ta sredstva dajejo napačen signal. Tudi če ljudi v Bruslju vprašate, kako se bodo ta sredstva vrnila, vam ne bodo dali odgovora. Zavedajo pa se, da bo ta dolg treba nekoč vrniti. Pri tem je treba ločiti, da je del sredstev, ki jih imajo države članice na voljo v skladu za okrevanje in odpornost, solidarnostnih, del pa so krediti."
Slovenija se je za zdaj odločila, da bo izkoristila vsa nepovratna, solidarnostna sredstva, ki jih ima na voljo, in le majhen del kreditov.
"Jaz iz tega sklada ne bi vzel niti evra kredita. Če država vzame kredit in dogradi dom za starejše, mora čez deset let začeti odplačevati glavnico, zato to ni več solidarnostni denar in ta dom postane zelo drag. K temu pridejo še stroški za njegovo delovanje. Dograditev doma za starejše ni draga. Za 20 milijonov evrov je mogoče dograditi krasen dom za 100 ljudi, a njegovo obratovanje letno stane 30 do 40 milijonov evrov. Bolnišnico je mogoče dograditi za 100 milijonov evrov, bistveno več na leto stane njeno delovanje. Zato se nam lahko zgodi, da bomo jutri imeli neke kapacitete, ki si jih ne bomo mogli privoščiti."
Kam bi vi dali solidarnostna sredstva iz sklada za okrevanje?
"Solidarnostna sredstva dajmo v javni sektor, ker je javni sektor eden najlepših načinov za razvijanje solidarnosti. Zelo me moti, da glavni funkcionarji ne razumejo zdravstvenega sistema …"
… ki je vse bolj nastavljen tako, da si čim več storitev plačamo sami kot samoplačniki, čeprav redno plačujemo obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje? Čakalne dobe so tako dolge, da je mogoče v doglednem času priti do pregleda pri specialistu le kot samoplačnik.
"Najprej naj povem, da to ni zasebni, ampak tržni sistem, saj imamo tudi v javnem sistemu zasebnike. Nasproti javnega sektorja zato ni zasebni sektor, ampak tržni sektor. Mi imamo invalidni javni del in dobesedno se dela prostor za tržni del. Malo me skrbi, ali ni to mogoče celo politika, ki jo vodi sedanja vlada. Gre za liberalni sistem, ki ga tudi v svetu danes več ne marajo. Krči se javni del in krepi tržni del zdravstva."
Skratka, evropska sredstva je treba dati v javni sektor?
"Da, a ob tem ne smemo pozabiti na operativne stroške. Rad bi videl, kakšne pogodbe o gradnji novih domov za starejše podpisuje minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj. Kaj piše v njih, ali samo, da bo država zagotovila 50 milijonov evrov za gradnjo, ali tudi, da bo vsakih 20 let zagotovila po 30 milijonov evrov za obratovanje? Ali pričakuje, da bo te stroške v okviru javno-zasebnih partnerstev pokril zasebni kapital? Ob tem nobene ceste v Sloveniji nismo dogradili v okviru javno-zasebnega partnerstva, pa bi jih lahko. Hrvati so to naredili, sicer zelo nespretno, ampak imajo zdaj od tega korist. Mi smo to zamudili."
Kje pa bi prišli v poštev krediti iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost?
"Samo tam, kjer je profitni motiv popolnoma jasen. Državnih podjetij nimamo zaradi profitnih motivov. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa pravi, da imamo pošto zato, da dela dobiček. Ljudje božji, pošto imamo zato, da raznaša pisma, da babicam poštar prinese domov pokojnino, da imajo v bližini poštno poslovalnico. To nikoli ne more prinašati dobička. Naši politiki pa o solidarnostnih in kreditnih sredstvih iz evropskega sklada za okrevanje in obnovo govorijo tako, kot da je to enak denar. To nikakor ni res. To je tudi kritika EU, ker tam tega niso dovolj jasno povedali."
Tudi sam sistem ni povsem jasen, predvsem pa je zapleten. Evropska komisija govori o reformah in ciljih, ki jih bo uporabljala za nadzor namenskosti porabe teh sredstev v državah članicah. Od izpolnjevanja ciljev naj bi bila odvisna nakazila.
"Katere kriterije bodo uporabili? Kako bodo vedeli, kaj je prav? Države imajo zelo različne nacionalne strategije, Slovenija je sploh nima. Ljudje so tudi zaradi tega pesimistični. Vlada obljublja nove bolnišnice, ljudje pa ne vedo, ali bodo imeli sploh zavarovanje, da se bodo v njih lahko zdravili ali bo v njih zdravljenje treba plačati. Kdo bo financiral njihovo obratovanje, kakšni bodo zaradi tega davki."
Ampak vlada načrtuje, da bo z znižanjem davkov zagotovila višje proračunske prihodke.
"Ni mogoče znižati davkov in uravnotežiti prihodke proračuna, potem se je treba zadolžiti. Spet se sprašujem, kje so kolegi ekonomisti, zakaj se ne oglasijo, zakaj o tem ni razprave."
Na zavodu za zaposlovanje so objavili, da imajo po dolgem času registriranih manj kot 70 tisoč brezposelnih, ugotavljajo tudi, da je povpraševanje po kadrih tako veliko, da lahko s prekvalifikacijo dobijo zaposlitev tudi družboslovci, ki so bili do zdaj nezaposljivi.
"Mi preveč poudarjamo brezposelnost. Dolgoročno imamo vedno štiri- do petodstotno anketno brezposelnost. Tudi zdaj je takšna. Ona v bistvu ne kaže gospodarskih razmer. Mene kot ekonomista zanima, koliko je zaposlenih, koliko se zaposluje. Tako kot v drugih državah nam tudi v Sloveniji počasi zmanjkuje delovne sile. Problem je struktura gospodarstva. Pred leti sem šokiral Hrvate, ko sem jim na nekem predavanju povedal, da bolj kot imajo razvit turizem, revnejši so. Turizem pomeni natakarje, kuharje, receptorje, zato strašno z lahkoto zaposluje. A ta delovna mesta ne ustvarjajo bogastva. Tudi v Sloveniji nismo naredili investicijskih dolgoročnih prebojev v novo tehnologijo, kot je recimo bioenergetika. Nimamo avtonomne mobilnosti, nimamo informatike na tem področju."
Imamo pa nekaj majhnih inovativnih podjetij …
"… ki so poddobavitelji. Zakaj mislite, da nadnacionalka hoče sodelovati z nekom iz Trbovelj? Zato, ker mu nič ne plača. Saj lepo plača, a sama ima v ZDA na tem področju desetkrat večji dohodek. Tudi če se gospodarska rast zdaj prebuja, si v Sloveniji dolgoročne perspektive nismo zagotovili."
Pokojnine naj bi prihodnjim upokojencem zagotovili z demografskim skladom.
"Nočem biti največji kritik sedanje vlade. Sam sem bil v vladi in vem, da ni enostavno. Janševa vlada ima politiko projektov. Demografski sklad ni le projekt Janševe vlade. Koalicija za ta projekt je velika. Je pa demografski sklad tudi velika neumnost. Pomeni, da nekdo ne razume, da je naš osnovni pokojninski sistem pretočni sistem in je preprost: tisti, ki delajo, plačujejo prispevke za pokojnine svojih mam, očetov, babic in dedkov. En obrtnik mi je enkrat rekel, da se s tem strinja in da sam dela zato, da bi njegova družina dobro živela. To moramo razumeti tudi na ravni družbe. To ni ekonomski sistem, to je solidarnostni sistem."
Marsikdo med današnjimi zaposlenimi ne verjame, da bo imel pokojnino, čeprav plačuje prispevke.
"Tudi v prihodnosti bodo ljudje morali imeti pokojnine. Če jih ne bodo imeli, bodo umirali od lakote. Takšnega sistema si ne želim, to je razpad družbe. Zato se morajo danes mlajši zavedati, da je treba vplačevati prispevke za pokojninsko zavarovanje zato, da lahko starejši živijo in da bo jutri sistem enak. To je, da bodo mlajši zanje plačevali prispevke, da bodo kot njihove mame, očetje, babice in dedki imeli pokojnine."
Demografski sklad torej v ta sistem ne sodi?
"Ne, je drugo vesolje, ker je kapitalski sklad, kapitalsko pokojninsko zavarovanje, ne pretočno. Kapitalsko zavarovanje si je treba predstavljati kot veveričke, ki si v jeseni nabirajo želod, da imajo pozimi za jesti. V ekonomiji na žalost zadeva ne deluje tako. Če danes varčujete za pokojnino in tega ne investirate in to ne da večjega BDP, je ta denar vržen vstran. To se v krizah tudi pokaže. Moji kolegi Američani so leta 2008 in 2009 v krizi izgubili vse. Ostali so brez plače, prodali so zavarovanje in niso imeli nič. Če bi v Sloveniji hoteli imeti donos kapitala na ravni zneska, ki je potreben za izplačilo pokojnin, bi moral biti enormen. Študentom vedno razložim, da bo pokojnina leta 2040 odvisna od BDP leta 2040, ne od sedanjega BDP. Kakšen bo BDP leta 2040, pa ne vemo. Vemo pa, da bo treba polovico takratnega BDP nameniti za starejše, da bodo lahko preživeli. Nesporazum glede demografskega sklada je v tem, da se pričakuje, da bo državni kapital nenadoma zagotavljal dovolj velike donose za dopolnilo k državnemu denarju. Ali bo v tem skladu devet ali enajst milijard evrov, za leto 2040 ni pomembno. Poleg tega niti ni konsenza glede razumevanja, kaj demografski sklad je. Nekateri ga razumejo kot želod za zimo, da bomo sredstva, ki jih bomo danes dali vanj, leta 2040 unovčili. Kaj pa potem, leta 2041? Tu kmečka logika odpove."
Pretočni pokojninski sistem potrebuje tudi ustrezen sistem zaposlovanja, da bodo zaposleni lahko plačevali prispevke za pokojninsko zavarovanje. Sedanji sistem prožnih, prekarnih, projektnih zaposlitev z mizernimi plačami, ki so negotove, tega ne omogoča ...
"Zdaj prispevke za pokojninsko zavarovanje plačuje 900 tisoč ljudi, ki imajo 35 odstotkov BDP. Kapitalisti pa ne plačajo nič in imajo prav tako 35 odstotkov. To ne bo šlo. S tem nobena družba jutri ne bo preživela."
Kaj pa menite o podaljševanju delovne dobe?
"Delovna doba se bo zelo različno podaljševala. Profesor pri 70 letih ni star, razen če zboli, postane dementen. Tovarna BMW je recimo že prilagodila proizvodni trak starejšim. V prihodnje bo starejših, ki bodo delali, več."
Delodajalci na eni strani jamrajo, da jim primanjkuje kadrov, na drugi strani pa takoj pošljejo na zavod za zaposlovanje na čakanje vsakogar, ki mu manjkata dve leti, da izpolni pogoje za upokojitev.
"To je neumno. Bila je tragedija, ko so prisilno upokojevali profesorje. Kolegi so imeli v tujini raziskovalne skupine, morali pa so iti domov pazit vnuke."
Kaj bi bilo treba po vašem mnenju narediti z državno lastnino?
"Tragično je, da državne lastnine nimamo tam, kjer bi jo morali imeti, recimo nacionalnega letalskega prevoznika. Adrio Airways bi morali podržaviti in jo povezati z Aerodromom Ljubljana. Namesto tega smo aerodrom prodali. Po drugi strani je država lastnica Krke, kar po mojem mnenju ni potrebno, saj to lastništvo zagotavlja le to, da imajo državni predstavniki v nadzornem svetu visoke honorarje. Ne moremo imeti pokojninskega sistema, ki bo temeljil na večjem deležu državne lastnine, ker jo bomo verjetno krčili in jo okrnili tako, da sploh ne bo prinašala dobička."
Kaj pa pravite na to, da centralne banke, vključno z Evropsko centralno banko (ECB), tiskajo vedno več denarja in z njim zasipavajo finančne trge? Najprej smo govorili o milijardah, zdaj govorimo o zneskih v višini več tisoč milijard.
"Banke so v tako imenovani likvidnostni pasti. Likvidnostna past pomeni to, da je obrestna mera zelo nizka in banke z denarno politiko ne morejo vplivati na gospodarstvo. Po mojem mnenju so si banke to kar same zakuhale. Želele so pospeševati gospodarsko rast, povečevale so količino denarja, obrestne mere so padale in zdaj so v pasti. Zdaj lahko na razne načine desetkrat povečajo količino denarja in ta denar nikoli ne bo pritekel iz denarnega v realni del. Zelo veliko teh rezerv je v bančnem sistemu in sploh ni prišel niti do prebivalstva niti do podjetij niti do držav. Po mojem mnenju je denarna politika trenutno mrtva. To je čas fiskalne politike, zato je pomembno, da se pogovarjamo o primanjkljajih. Jaz nisem proti primanjkljaju, dokler vemo, kaj z njim počnemo in do katere mere gremo. Zato bodo jutri obrestne mere drugačne, ne zaradi monetarne politike, razen, če bi ta postala zelo omejevalna, česar pa zdaj nobena centralna banka ne upa narediti. Obrestne mere bodo jutri drugačne, ker se bo prebudilo gospodarstvo in bodo podjetja šla iskat denarne rezerve, ki so delno skrite na naših računih, delno na računih podjetij, delno v bančnem sistemu. Če razmišljam zelo po šolsko, je ena od nevarnosti, da je tega denarja strašno veliko in bi lahko povzročil svetovno krizo. V denarni politiki govorimo o endogenosti ponudbe denarja, kar pomeni, da se denar kar sam naredi skozi kredite poslovnih bank in finančnih institucij."
V Sloveniji iti iskat denarne rezerve pomeni iti iskat 24 milijard evrov?
"Ja in teh 24 milijard evrov se meni zdi skrajno nevarnih, so kot jez nekje v alpski dolini. Če se podre, so vsi pod njim mrtvi oziroma jih odplavi."
Ampak ta jez imamo na globalni ravni, ne le v Sloveniji?
"Ja. To je stvar ECB in drugih centralnih bank."
Kaj pa menite o dograditvi drugega bloka jedrske elektrarne?
"Energetski objekti se gradijo za 50 let. Ko sem bil minister za gospodarstvo, smo že imeli narejene načrte za drugi blok jedrske elektrarne, ki so jih kasneje zavrgli, kar je velika škoda. Prihajajo recimo električni avtomobili, kje bomo dobili zanje električno energijo? Stranka SD ne more reči, da je za jedrsko elektrarno, a bo o tem vprašala ljudi. Kako? Če je elektrarna za 50 let, jo moramo imeti."
