Čemaž (Allium ursinum L.) ali divji česen spada med luke in je bližnji sorodnik čebule in česna. Velja za eno najbolj uporabnih in najbolj zdravih užitnih divjih rastlin. Raste v velikih zaplatah na bolj vlažnih mestih v gozdovih, najdemo ga tudi v bolj suhih bukovih gozdovih, ki so zgodaj pomladi prepredeni s čudovitimi zelenimi preprogami čemaža.
Prepoznamo ga po dveh dolgopecljatih, pritličnih suličastih listih, ki dosežeta do 25 centimetrov dolžine in od tri do pet centimetrov širine. Ko čemaž vzcveti, se zelena barva gozdnih nasadov čemaža spremeni v snežno belo rastišče, saj do centimeter veliki cvetovi razširjajo močan vonj. Razmnožuje se s čebulicami, ki jih lahko posadimo tudi na domačem vrtu v humusna tla na senčni strani. V naravi za razmnoževanje čemaža poskrbijo mravlje, ki raznašajo črna semena.
Previdnost pri nabiranju
Uporabljamo mlade liste do cvetenja, mlade popke, cvetove in čebulice. Pri nabiranju čemaža ni omejitev, kot jih poznamo pri nekaterih drugih gozdnih plodovih. Liste odrežemo tik nad tlemi, čebulice pa skrbno izkopljemo iz zemlje ter očistimo. Cvetove čemaža nabiramo maja in junija. Liste nabiramo aprila in maja, v višjih legah lahko tudi junija, običajno pred cvetenjem.
Pri nabiranju čemaža bodite pozorni, da ga ne zamenjate z jesenskim podleskom, šmarnico, pegastim kačnikom ali belo čmeriko, ki so strupeni in smrtno nevarni. Zato je toliko bolj pomembno prepoznati čemaž, če ga želite uporabiti v kuhinji ali kot zdravilni pripravek. Ima svetlo zelene liste, medtem ko ima pegasti kačnik temno zelene. Če smo v dvomih, je najbolje, da ga gremo nabirat z nekom, ki ga dobro pozna. V pomoč pri nabiranju nam bo tudi prepoznava z vohom.
Liste čemaža uporabljamo sveže nabrane, kot dodatek solatam iz regrata, motovilca, radiča in pri drugih solatah. Prav tako je zelo okusen, če ga dodajamo krompirju, rižoti, juham, enolončnicam, delamo iz njega preliv za solato, različne namaze, aromatiziramo kis itd.
Uporaba čemaža v zdravilne namene
Čemaž ima podobne sestavine, kot jih ima česen, to so tiosulfinati in ajoeni. Poleg tega vsebuje vitamin C, vitamine skupine B, eterična olja, flavonoide, listi pa še mravljinčno kislino. Pomaga zniževati in uravnavati krvni pritisk in holesterol, daje odlične rezultate pri težavah s prebavnimi motnjami in paraziti (gliste). Čisti kri, kožo, dihala, zasluzena pljuča, skrbi za jetra in žolčnik ter hkrati zvišuje odpornost proti infekcijam.
Sveže pripravljen čemažev sok odlično učinkuje pri čiščenju ledvic in mehurja, saj pospešuje izločanje seča. Prav tako pomaga pri celjenju ran, ki se sicer težko celijo in to tako, da ga pokapljamo na rano. Neprijeten vonj in okus čemaža preganjamo tako, da mu dodamo mleko. Čemaž drobno sesekljamo, nato pa ga dve do tri ure namakamo ter pijemo po požirkih oziroma trikrat dnevno po dve jedilni žlici.
Čemaževo vino naj bi lajšalo številne starostne težave, še posebno tiste, povezane z dihanjem. Čemaževo vino pripravimo tako, da v četrt litra vina skuhamo za eno pest čemaževih listov. Napitek poljubno osladimo z medom in ga vsak dan popijemo dober deciliter.
Čemaževa tinktura pomaga zniževati krvni tlak, holesterol ... Naredimo jo tako, da 50 gramov sveže narezanih listov tri tedne namakamo v litru 70-odstotnega alkohola. Vsebino dnevno večkrat pretresemo. Nato tekočino precedimo in dnevno zaužijemo 15 kapljic z vodo, sokom ali čajem.
