Užitne sezonske rastline: Iz regrata obkladki za sklepe, sirup in celo kava

ŠTR
04.04.2021 05:00
Hortikulturno društvo Maribor in Društvo zeliščarjev Maribor začenjata projekt ozaveščanja javnosti o sezonskih zeliščih oziroma užitnih rastlinah, ki jih lahko uporabimo v kulinarične in/ali zdravilne namene. Prva rastlina v nizu predstavitev, ki jih bomo objavili v Štajercu, je navadni regrat (Taraxacum officinale), ki je zelo zdravilna zel, trajnica, ki raste po vsej Evropi in tudi v nekaterih delih Azije.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Navadni regrat Foto: arhiv društva
Arhiv Društva

Iz korenine zgodaj spomladi zrastejo številni močno narezani in pritlikavi zeleni listi, v aprilu in maju pa iz sredine požene od 20 do 40 centimetrov visoko votlo steblo, ki vsebuje nestrupen mleček, na koncu stebla pa nastane lep rumen cvet. Iz cvetov se pozno poleti razvijejo plodovi z dlakavo koduljico. Te tako imenovane lučke raznaša veter in tako poskrbi za nove zasaditve.

Uporaba regrata v kuhinji

Regrat režemo tik nad tlemi in pazimo, da ne poškodujemo srca rastline. Tudi starejši listi so užitni, a so bolj grenki. Kadar ga nabiramo v naravi, se moramo izogniti predelom ob cestah in gnojenim poljem. Pri nabiranju regrata ni omejitev, kot jih poznamo pri gobah. 

Regratova juha
Profimedia

Z regratom si lahko okusno, hkrati pa zdravilno popestrimo jedilnik. Uporabni deli regrata za uživanje so zlasti listi, ki jih nabiramo pred cvetenjem, torej zgodaj spomladi. Listi in korenine vsebujejo veliko grenčin, fruktoze in inulina, vsebujejo tudi kalijeve soli in kumarine, fenolne kisline in sterole, vitamin C in minerale. Užitni so tudi neodprti socvetni popki, ki jih lahko zaužijemo surove, jih dodamo v solato, vložimo v kis ali pa zabelimo podobno kot starejše liste. Pri nas je najbolj poznana jed regratova solata, ki jo ljubitelji pripravljajo v mnogih različicah, sicer pa ga marsikdo uporablja tudi za pripravo testenin, juh, pic in smoothijev.

Veliko manj znana je regratova kava iz korenin. Dobro jih operemo, obrišemo in potolčemo, da se razcefrajo. Potem jih v topli pečici posušimo in prepražimo tako, da dobijo temno rjavo barvo. Korenine zmeljemo in ta prah uporabljamo namesto kave.

Uporaba v zdravilne namene

Koristni so tudi cvetovi, ki jih nabiramo med cvetenjem, in korenine, ki jih kopljemo spomladi (maja in junija) ali pa od avgusta do oktobra. Korenine razcepimo in jih tako kot liste sušimo v senci ali v pečici pri 40 stopinjah Celzija. Posušene uporabimo za čaje, iz njih pa pripravljajo tudi izvlečke za pitje, za obkladke, kapsule. Iz listov in korenin lahko iztisnemo tudi sok, ki čisti kri in žene na vodo. Pijemo ga trikrat na dan, po eno jedilno žlico.

Pri motnjah delovanja ledvic, zaostajanju vode, hujšanju se lahko pije regratov poparek. Dve žlički zdrobljenih korenin in listov prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo deset minut, nato precedimo. Dnevno spijemo dve skodelici poparka, eno po kosilu in eno po večerji.

Andrej Petelinšek

Lahko si pripravimo tudi obkladek iz treh regratovih korenin, ki jih prelijemo z malo vode, po vrenju pa kuhamo še pet minut. Nato jih pretlačimo v kremo, to nanesemo na laneno krpo in položimo na boleči sklep, vse skupaj pa ovijemo še v brisačo.

Lahko se pripravi tudi sirup. Tri do štiri regratove cvetove prekuhamo v dveh litrih vode, precedimo in še vročim primešamo dva kilograma sladkorja, sok dveh limon ali 2 dag citronske kisline. Med kuhanjem mešamo, da se sirup zgosti. Prelijemo v kozarce in dobro zapremo. Sirup, ki čisti kri in učinkuje krepilno po raznih boleznih, uživamo po žličko na dan. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta