Luka Mlakar
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v poslanici ob današnjem prazniku, ko se spominjamo slovenskega odporništva v drugi svetovni vojni in nastanka Osvobodilne fronte (OF), poudaril, kako pomembna je bila pred 80 leti enotnost predstavnikov različnih politik in družbenih skupin ob "soočanju z bližajočo se fašistično pošastjo".
Izpostavil je tudi izjemno hrabrost ljudi, saj da se je OF zoperstavila "veliko močnejšemu sovražniku, pred katerim je trepetal ves svet". Kot je ocenil, so se Slovenci s takšnimi odločitvami in dejanji "nedvomno postavili na pravo stran zgodovine, med tiste države in narode, ki so prepoznali vso monstruoznost fašistične ideologije". Današnji dan Zorčič vidi kot priložnost, da se spomnimo naše zavezanosti temeljnim demokratičnim vrednotam.
Zorčiča ne bo na državni proslavi
Politične enotnosti ob današnjem prazniku sicer ne gre pričakovati. Zorčič je sklenil, da ga ne bo na današnjo osrednjo državno proslavo na Mali gori nad Ribnico. Neuradno naj bi se za to odločil, ker je presodil, da so nekatere programske vsebine v okviru slovesnosti neprimerne, zmotilo pa ga je tudi to, da na osrednjo državno proslavo ni bil povabljen predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijan Križman.
Govornik na osrednji državni slovesnosti na Mali gori je bil sicer nekdanji Zorčičev strankarski šef in politični sopotnik, prvak SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Osrednje državne slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik države Borut Pahor in premier Janez Janša, ki je položil venec k spomeniku TIGR. Spomnimo, da je predsednik zveze borcev Križman državljane danes dopoldne skupaj s predsednikom Pahorjem nagovoril v predsedniški palači.
Odnos do OF še vedno deli politiko
Da je današnji praznik še vedno jabolko spora med politično levico in desnico na čelu z največjo vladno stranko SDS, kaže tudi danes objavljena novica na vladni spletni strani. Krajši zapis o 50. obletnici nastanka OF leta 1991 z naslovom Kako, zaboga, ste mogli dopustiti, da so klerikalci prišli na oblast je v sklopu 30. obletnice samostojnosti Slovenije nastal pod okriljem vladnega urada za komuniciranje (Ukom), ki ga vodi Uroš Urbanija.
"27. aprila 1991 smo zaznamovali obletnico, ki je zaradi obujanja nekaterih globoko usidranih ran razdvojila narod v na videz močnem združevalnem procesu slovenskega osamosvajanja," je zapisal publicist portala Domovina.je Marko Balažic in dodal, da se takratni predsednik vlade Lojze Peterle proslave ob dnevu upora proti okupatorju ni udeležil. Pri pripravah na obeležitev 50. obletnice nastanka OF po navedbah Balažica takrat niso hoteli sodelovati pri Slovenskih krščanskih demokratih (SKD) in Kmečki zvezi – Ljudska stranka (SKZ–LS), saj da gre za praznik, ki razdvaja in ne povezuje ljudi.
Prav omenjena obletnica je po navedbah Balažica verjetno zakoličila naravo modernega slovenskega političnega prostora, ki da se na leve in desne pogosto deli prav v odnosu do vprašanja OF. Medtem ko so stranke takratnega Demosa večinoma zavzele stališče, da je šlo za boljševiško revolucijo, ki je izzvala državljansko vojno, so v takratni opoziciji poudarjali, da je šlo v prvi vrsti za množičen upor proti okupatorju, med drugim poudarja avtor zapisa na vladni spletni strani.
