Luka Mlakar
"Državni svet oziroma večina v njem je eden od glavnih zaveznikov vlade. Obratno sorazmerno kot prej. Pravica do pitne vode v ustavi je mrtva črka na papirju. Državnega sveta ne potrebujemo, saj je bolj interesno slepo črevo demokracije kot pa drugi dom parlamenta,“ je novico, da svetniki v začetku aprila niso izglasovali odložilnega veta na zakon o vodah, komentiral prvak LMŠ Marjan Šarec. Za sprejetje veta na zakon, o katerem bi državljani sicer lahko odločali na referendumu, je zmanjkalo pet glasov.
V javnosti se že nekaj časa pojavljajo očitki, da večina državnih svetnikov deluje v sozvočju z vlado Janeza Janše. Če so v času Šarčeve vlade desetkrat izglasovali veto, zaradi višine povprečnine za občine kar dvakrat na proračun, so v času Janševe vlade to storili samo enkrat. V mandatu aktualne vlade so podali 14 pobud za veto, rdečo luč pa so na koncu prižgali samo zakonu o davku na tonažo, ki ga poslanci v vnovičnem odločanju niso potrdili.
Kovšca: Vsa bojazen je odveč
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca zavrača kritke, da je večina svetnikov naklonjena vladi: "Državni svet je pluralen in nepolitičen organ, ki svoje odločitve sprejema na podlagi argumentiranih razprav in ne na podlagi ideoloških oziroma političnih preferenc državnih svetnikov." Ob tem poudarja, da veto ne more biti edino merilo (ne)naklonjenosti aktualnim vladam, razlike v odločanju svetnikov v času Šarčeve in Janševe vlade pa da so tudi posledica izrednih razmer zaradi epidemije covida-19.
Kovšca, ki je tudi predsednik Gospodarsko aktivne stranke (GAS), na njeni listi je na zadnjih parlamentarnih volitvah kandidiral za poslanca, poudarja, da je pri svojih odločitvah na čelu državnega sveta nepristranski: "Nisem član nobene ideološke politične stranke, sem predsednik mikro neparlamentarne politične pobude s poudarkom na gospodarstvu. V državnem svetu zastopam te interese kot prvi med enakimi. Vsa bojazen je torej odveč."
Da državni svet v osnovi ne deluje kot podpornik koalicije in opozicije, poudarja tudi vodja interesne skupine lokalnih interesov v državnem svetu Milan Ozimič: "Različne interesne skupine ne delujejo po neki politični ali vladni preferenci, ampak po interesu, ki ga v državnem svetu zastopajo. Že sama izvolitev ni vezana na politično preferenco, ampak na interesno zastopanje, tako da se državni svet v tem smislu obnaša tako, kot se pač obnaša do vsake vlade."
Štrukelj: To je skrajna perverzija
Nekateri svetniki so sicer kritični do načina delovanja državnega sveta v času epidemije. V oči bodejo zlasti glasovanja o tako imenovanih antivetih, da bi s tem pospešili uveljavitev protikoronskih paketov. "Bili smo na tem, da se lahko državni svet v roku sedmih dni odloči, ali bo glasoval o vetu. Zakaj se ne bi že prvi dan oziroma zakaj se ne bi svetniki za ali proti vetu opredelili malo hitreje. Ni pa šlo za nobeno odpoved pravice do veta," pojasnjuje Ozimič.
Državni svet po njegovi oceni s tem samemu sebi dela veliko škodo, saj javnosti sporoča, da drugega doma parlamenta sploh ne potrebuje. Vodja interesne skupine delodajalcev v državnem svetu Igor Antauer meni, da so tovrstne kritike upravičene, a dodaja, da so bili protikoronski zakoni vedno sprejeti zelo pozno: "Presečni datumi so bili prvega v prihodnjem mesecu. Da je bil zakon objavljen in da se je lahko začel izvajati, nam ni preostalo drugega, kot da je nekdo vložil veto in da smo glasovali proti njemu."
Antauer: Kaos očitno nekomu ustreza
V zadnjih dveh letih so svetniki sami poskušali dvakrat spremeniti zakon o državnem svetu, a so bili obakrat neuspešni že na pristojnem parlamentarnem odboru. "Kaos in pravna neurejenost očitno nekomu ustrezata, meni prav gotovo ne. Nekdo si dovoli delati iz drugega doma parlamenta norca," je kritičen Antauer. Kovšca medtem poudarja, da je imel glede antiveta zvezane roke, a da so bile razprave svetnikov kljub temu polemične in strokovno argumentirane, končne odločitve pa sprejete skoraj soglasno.
Kriva je vlada, ne državni svet
Državni svet v času Janševe vlade ni izglasoval nobenega veta na katerega od protikoronskih zakonov, čeprav so ti vsebovali tudi člene, ki tja ne sodijo. "Treba je upoštevati, da državni svet ni ravno varuh slovenske ustave, je pa zagotovo organ zakonodajne veje oblasti, ki bi bil morda v času epidemije covida-19 lahko bolj aktiven. Dejstvo je, da iz protikoronskih paketov državni svetniki najbrž ne bi mogli izločati tako imenovanih podtaknjencev. Državni svet lahko namreč zadrži samo cel zakon in zahteva ponovno odločanje, ko gre za protikoronske pakete, ki pa v veliki večini vendarle vsebujejo pomoč in ukrepe, ki so potrebni, pa je to malo verjetno,“ pojasnjuje pravnik Rajko Pirnat. Dodaja, da je v prvi vrsti neodgovorno od vlade, da so bili v protikoronske pakete vključeni tudi členi, ki tja ne spadajo, državni svet pa da na to ne more vplivati.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
