Cirila Slemenik Pušnik, zaslužna članica zdravniške zbornice: "Stiska nas je povezala"

Kaj vam naziv pomeni in kam naj zdravstvo gre v prihodnje?

"Naziv zaslužne članice Zdravniške zbornice me je presenetil in razveselil v času epidemije. Da bi prejela to priznanje, nisem nikoli pomislila, a odziv bolnikov, kolegov, ne le iz Koroške in prijateljevme je osrečil. Podoživela sem svojo pot zdravnice in bila ob tem zadovoljna, da so se mi še porajale misli, kaj bi pa lahko še naredila, izboljšala, v obdobju, ki je še pred menoj. V svoji poklicni karieri sem doživela precej sprememb, ne le napredka medicine in hitrih sprememb v stroki, organizaciji dela in ne nazadnje tudi sprememb v medsebojnih odnosih. Najbolj sem te spremembe občutila v zadnjih desetih letih."

Kako vidite položaj in razvoj primarnega in bolnišničnega zdravstva na Koroškem?

"Z razvojem medicine, širitve delovišč je prišlo še bolj do izraza pomanjkanje zdravnikov in zdravstvenega osebja. Zaradi pokrivanja različnih delovišč, žal specialistične ambulantne dejavnosti, na primer kardiološke, v zadnjem času nismo mogli izvajati. Trenutno imamo najdaljšo čakalno dobo v bolnišnici za kardiološke preglede in kardiološko diagnostiko – UZ srca, obremenitveno testiranje… Bolniki iz Koroške imajo zaradi tega slabo dostopnost do specialistov in se morajo za reševanje težav obračati na samoplačniške ambulante v oddaljenih krajih. Njihove težave in dodatno diagnostiko moramo kasneje velikokrat reševati preko urgentne službe v naši bolnišnici. Ob epidemiji, ki je te probleme še bolj razgalila, se je stanje poslabšalo.

Že veliko let primanjkuje družinskih zdravnikov na Koroškem. V času epidemije so se morali dobro organizirati, da so lahko pokrivali urgenco, delovišča s Covid bolniki, izvajali testiranja in sedaj še cepljenja. Ob tem je bila dostopnost do ambulant družinskih zdravnikov omejena, kar je dodatno obremenjevalo urgentno službo na primarni ravni in v bolnišnici. Kritičnim bolnikom je bil dostop do zdravnika vedno omogočen. Žal pa smo imeli v tem času kar nekaj "zamujenih" srčnih infarktov, možganskih kapi, ker so bolniki s težavami predlogo čakali doma.

V zadnjih letih se obremenjenost zdravnikov na primarni ravni in v bolnišnici odraža v njihovem vse večjem nezadovoljstvu, izgorelosti in utrujenosti. Takšni zdravniki mladim kolegom, ki zaključujejo medicinsko fakulteto in se vključujejo v zdravstveni sistem, težko dajo navdih tako za delo v bolnišnici kot v primarni dejavnosti. Odraz tega je verjetno malo specializantov na oddelku za interno medicino in malo specializantov družinske medicine.

Časov, ko sem skoraj pred 40-leti začela delati svoje dveletno, obvezno delo na primarnem nivoju kot splošna zdravnica v zdravstvenih domovih po Koroški, pa se rada spominjam. Pridobila sem si veliko izkušenj, kaj lahko z opazovanjem, poslušanjem in brez posebne zdravstvene opreme narediš na terenu. Cenim in drugače gledam na njihovo delo, ki ni enostavno. Morda bi se število družinskih zdravnikov povečalo, če bi bilo spet eno leto obveznega vključevanja na primarni nivo. Na terenu se "zdravniki naučijo biti zdravniki". Naučijo se dela z bolniki, ukrepanja v nujnih stanjih, kar jim pride prav pri vseh nadaljnjih specializacijah. V času epidemije, ko so se morali vključevati v sive cone radiologi, psihiatri, ginekologi itd., jim je to predstavljalo hud stres, saj medicina, ki jo obvladajo, ni le to."

Kako se je pokazalo zdravstvo na Koroškem v času covida?

"Ob epidemiji, ko je bilo v bolnišnici največ covid bolnikov, polna intenzivna enota s covid bolniki, sem dobila občutek, da nas ta stiska povezuje. Niso se vključevali v delo na tem ddelku le zdravniki različnih strok, ampak tudi zdravstveno osebje iz različnih oddelkov in tudi iz zdravstvenih domov. Dobro se je izkazalo vodenje covid in vseh kroničnih bolnikov s pomočjo tele-medicine, ki mora postati del njihove obravnave in vodenje po epidemiji. Telemedicino izvajamo v bolnišnici Slovenj Gradec od leta 2014 in lažje vodimo bolnike s srčnim popuščanjem. Konec lanskega leta smo jo začeli uporabljati za covid pozitivne bolnike, ki še niso potrebovali bolnišničnega zdravljenja in za bolnike po hospitalizaciji, ki so doma potrebovali še skrbnejši nadzor. V epidemiji so se obiski pri zdravnikih in tudi na urgenci nekoliko zmanjšali. Ljudje so veliko manjših težav rešili brez obiska zdravnika in večinoma brez škode za lastno zdravje. Pri racionalnejših obiskih bolnikov in določenih sistemskih rešitvah bi postale ambulante prijaznejše za bolnike in zdravstveno osebje, ki bi imelo več časa zanje."

Kaj naj se naučimo iz covida?

"Želim si, da bi epidemija imela tudi pozitivne učinke na nas, ki delamo v zdravstvu. Pri težkem delu, soočanju z močno prizadetimi bolniki in tako neznano, čudno boleznijo, bi nas moralo izučiti, da je le dobra povezanost med kolegi, dobro sodelovanje v celem zdravstvenem timu prinese dober rezultat. Sodelovanje zdravstvenih domov, koncesionarjev in bolnišnice pa bi lahko dvignilo zdravstvo na Koroškem v dobro bolnikov na višji nivo."