Urška Polanc
V zadnjih dveh letih so na koroški državni cesti, ki se ob Dravi vije do Maribora, življenje izgubili kar trije Korošci. V dveh primerih ni šlo za vsakdanji prometni nesreči, pot na cesti so jim namreč prekrižali naravni dejavniki. Oktobra 2018 se je po obilnem deževju na Ravenčana v osebnem vozilu prikotalila približno 1,5 metra velika skala, februarja letos pa je na osebni avtomobil 52-letnega domačina, ki je vozil iz smeri Dravograda proti Mariboru, padlo drevo. Pa so državna cesta in s tem vsi vozniki, ki jo uporabljajo, dovolj zavarovani, se sprašujejo številni domačini. Na Občini Podvelka so povedali, da za območje niso neposredno pristojni, a dela direkcije za infrastrukturo (DRSI) na območju vseeno spremljajo. V letu 2019 so na dveh odsekih, Radlje-Brezno in Brezno-Ruta, izvedli zavarovalna dela za zaščito pred padajočimi kamnitimi bloki iz evidentiranih skalnih žarišč. Skupna vrednost del je znašala nekaj manj kot 1,6 milijona evrov. Na odseku Radlje-Brezno, pri hidroelektrarni Vuhred, pa so v letošnjem letu namestili visoko natezno mrežo s površino 2000 kvadratnih metrov, s čimer so skalno brežino zaščitili pred padajočim kamenjem iz skalnega žarišča. Pogodbena vrednost del je znašala 282.230,44 evra, skupna vrednost izvedenih del pa 1.843.238,61 evra. Tako so v letu 2018 in 2019 namestili podajno lovilni sistem varovalnih ograj v dolžini 1420 metrov in zaščite skalnih brežin z visoko natezno mrežo v površini 550 kvadratnih metrov.
Drevja pred orkanskim vetrom niso ocenili za nevarnega
Nekaj pred peto uro zjutraj se je zgodila letošnja tragična nesreča, ko je močan veter pri Podvelki izruval večje drevo in je to padlo na osebno vozilo. Drevo je poškodovalo še vozilo delavcev, ki sta pred nesrečo odstranila prej podrta drevesa. Nihče od njiju ni bil poškodovan. Na direkciji so nam pojasnili, da so na mestu, kjer se je zgodil tragični dogodek, tik pred tem odstranjevali podrto drevje. Zdravo drevo se je podrlo zaradi udara orkanskega vetra. Ta dan so na Koroškem odstranili 37 dreves na osmih odsekih državnih cest. Drevesa so se zaradi sunkov orkanskega vetra podirala na nepredvidljivih lokacijah. Intervencijske ekipe so z vozišč odstranjevale tudi številne odlomljene veje, kose strešne kritine in druge kose materiala, ki ga je močan veter raznašal in odlagal na vozišča, kar je oviralo prevoznost državnih cest.
V treh letih za šest milijonov ograj
V letu 2020 bodo zaščitne ukrepe pred padajočim kamenjem na obcestnih brežinah izvedli na vseh odsekih glavne ceste. Nameščenih bo približno 11.000 kvadratnih metrov visoko nateznih sidranih in navadnih mrež ter 270 metrov podajno lovilnih ograj. Ocenjena vrednost del je 1,2 milijona evrov. Natančneje bodo analizirali še preostale zaledne brežine, na podlagi katerih bodo določili dejansko stopnjo ogroženosti in najustreznejše zaščitne ukrepe. Ocenili so, da bodo morali namestiti 5700 metrov podajno lovilnih ograj. Ocenjena vrednost investicije je šest milijonov evrov. V prihodnjih treh letih jo bodo izvajali prioriteti, ki bo določena na podlagi analize ogroženosti.
Lastnike najprej pisno obvestijo
VOC Celje, ki kot koncesionar skrbi za koroško območje, je v lanskem letu obsekoval in odstranjeval drevesne zarasti z območja cestnega sveta državnih cest. Odstranjevali so tudi poškodovano in posušeno drevje in na tak način zagotavljali pregledne razdalje na območjih vključevanja stranskih cest in vzdolžne preglednosti v smeri osi cest. Na določenih izpostavljenih delih državnih cest so v celotni širini cestnega sveta posekali drevje in grmovje. Med rednimi pregledi cest opazujejo tudi stanje drevesne zarasti ob državni cesti. Zanimalo nas je še, kako je z drevjem na zasebnih zemljiščih, ki se nahajajo v neposredni bližini državne ceste. "Glede dreves na zasebnih zemljiščih, ki mejijo na cestni svet, ki so zaznana kot nevarna drevesa za odvijanje prometa na državni cesti - drevesa v slabem stanju, ki se sušijo ali so posušena ter na območje ceste izrazito nagnjena drevesa -, koncesionar pisno obvesti lastnike zemljišč o nujnosti odstranitve teh dreves. Če se lastniki ne odzovejo, to rešuje Inšpektorat RS za infrastrukturo," so odgovorili na DRSI.
Skala zadela rastlinjak in ovco
Na Zgornjem Kozjem Vrhu, nad cesto, kjer je leta 2018 na zakonca iz Kotelj padla skala, z družino živi Vili Stich, ki pravi, da je kljub strokovnemu in dobremu delu, ki ga te dni na brežini opravljajo delavci, nevarnosti še veliko. Sploh sedaj, ko ni bilo toliko prometa, bi morali sekati in odstranjevati drevje, razmišlja. Posebej problematična je tudi občinska cesta nad njihovo hišo, ki drži celotno brežino. Z grozo se spominja dogodka izpred štirih let, ko se je skozi njihov rastlinjak prikotalila šesttonska skala, vmes zadela še njihovo ovco in nato zgrmela na državno cesto. Cesta se je na tem mestu udrla, nastala je velika luknja, na srečo pa v tistem trenutku po cesti ni pripeljalo nobeno vozilo. Da cesta ostaja smrtno nevarna tudi zaradi skal, ki so še vedno nad njihovo hišo, je povedal. "Ker sta se nesreči dogodili na drugih mestih, delajo najprej tam, mi, ki bi prav tako potrebovali zaščitno mrežo, še nismo prišli na vrsto. Takrat nam je ubilo ovco, ne znam pa si predstavljati, kako bi bilo, če bi se tam igrali vnukinji oziroma bi bila v rastlinjaku žena," je povedal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
