Andreja Čibron Kodrin
Koroški pokrajinski muzej (KPM) pri Prežihovi bajti – spominskem muzeju Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca vsako leto 10. avgusta pripravi kulturni dogodek, posvečen ohranjanju spomina na tega znanega rojaka, literata, revolucionarja ter ljudskoprosvetnega in kulturnega delavca. Rodil se je namreč na ta dan leta 1893. Srečanja pri Prežihovi bajti so za organizatorje tudi priložnost, da s programom izbranih vsebin, povezanih z življenjem in delom pisatelja, opozorijo tudi na aktualne teme. Letošnje že 20. tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti je bilo sinoči posvečeno obujanju spomina na pretekle prireditve in njihovo tematiko.
Prva v nizu zdaj že dodobra uveljavljenih in prepoznavnih prireditev je bila leta 2003 ob 110. obletnici Prežihovega rojstva, in sicer na pobudo dr. Karle Oder. Obiskovalci so si lahko ogledali monodramo Svetneči Gašper v izvedbi Mitje Šipka. V naslednjih letih so srečanja potekala v znamenju različnih tematik, 30- in 40-letnice Spominskega muzeja Prežihova bajta, 60-letnice zbirke povesti Solzice, 60. obletnice Prežihove smrti, 70. obletnice izida zbirke novel Samorastniki, 100. obletnice koroškega plebiscita, 60-letnice Prežihove bralne značke, prve svetovne vojne, uvrstitve Prežihove bajte na Slovensko pisateljsko pot …
Prežihova zapuščina v intelektualnem in materialnem smislu s tradicionalnimi srečanji ostaja prisotna in živa, je poudaril slavnostni govornik Tomaž Rožen, župan Raven in predsednik Prežihove ustanove. "Prežih je del naše identitete in graditelj naše lokalne in narodne skupnosti. Preko njega se utrjuje naša pripadnost Kotljam, Koroški in slovenskemu narodu," je dejal ter naštel ustanove in dogodke, poimenovane po njem in njegovih literarnih junakih, kar priča o pomenu pisatelja za to okolje. "Prežihova literatura je prestala zob časa, preživela je več družbenopolitičnih sistemov in tako ostaja zapisana vsem bodočim rodovom slovenskega naroda," je izpostavil govornik in povedal, da je Prežihova ustanova nedavno omogočila izid Prežihovega vojnega romana Doberdob v angleškem jeziku. "Z vidika Vorančeve veličine imata Muzej Ravne na Koroškem in Prežihova ustanova veliko odgovornost skrbeti za njegovo dediščino," je pojasnil Rožen. Gospodarsko poslopje pri Prežihovi bajti nameravajo spremeniti v etnološki muzej in kulturnoprireditveni prostor. Zelo pomembni pa so tudi kulturni dogodki z druženjem ljudi, ki jim Prežih in njegova dela veliko pomenijo, je prepričan Rožen.
Kulturni program jubilejne prireditve sta sooblikovala vokalna skupina Smo, kar smo pod vodstvom Metke Dobnik in pripovedovalec Žiga Kristjan Žigon, ki je prebral odlomke iz Prežihovih literarnih del: povesti Borba, novele Jirs in Bavh ter romanov Doberdob in Jamnica. Obiskovalci prireditve so v dar prejeli družabno igro Prežihov spomin.
Prihodnje leto bo minilo 130 let od Prežihovega rojstva. Direktor KPM Tadej Pungartnik verjame, da bodo kulturne ustanove in društva skupaj pripravili pester in zanimiv celoletni program, saj je to pomembno tudi za prepoznavnost občine in celotne Koroške. "Naše osnovne naloge pa vsekakor ostajajo skrb za Prežihovo bajto, ohranjanje spomina na pisatelja in popularizacija njegovega dela," je poudaril in napovedal njihovo okrepitev.
