Brina Kerič
Koroško domoljubno društvo Franjo Malgaj in Občina Ravne na Koroškem sta tudi letos pripravila tradicionalno slovesnost v spomin Franju Malgaju, ki je pustil neizbrisen pečat v prizadevanjih za priključitev Koroške k matični Sloveniji, s katero so zaznamovali 130. obletnico njegovega rojstva in 105. obletnico njegove smrti. Proslava, ki običajno poteka pri Malgajevem spomeniku na Dobrijah, je bila minulo soboto izjemoma na grajskem dvorišču Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, saj je po lanskih poplavah pri njegovem spomeniku še zmeraj degradirano območje.
Njegova dejanja zgled kasnejšim slovenskim domoljubom
"Franjo Malgaj spada med ene prvih junakov slovenske nacionalne zgodovine 20. stoletja. V času od novembra 1918 do maja 1919 je pomembno posegel v dogajanje in boje za Koroško, bil je organizacijsko spreten in pogumen ter vedel, da je treba nove državne meje, ki naj bi bile skladne z jezikovnimi oziroma etičnimi, zavarovati tudi na terenu," je povedal slavnostni govornik dr. Danijel Grafenauer iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Za ponovno zavzetje postojanke Monte Celebije na Južnem Tirolskem (1916) je bil odlikovan z zlato medaljo za hrabrost in povišan v nadporočnika. Pogum, za katerega je bil tudi odlikovan, je ponovno dokazal novembra 1918 z zasedbo Mežiške doline ter zasedbo Pliberka in Velikovca. "Malgajeva dejanja ter dejanja drugih borcev za severno mejo so predstavljala svetel zgled kasnejšim slovenskim domoljubom v drugi svetovni vojni in vojni za osamosvojitev," pojasnjuje dr. Grafenauer. Pomembno vlogo pri ohranjanju spomina nanj imajo lokalna društva in izobraževalni sistem, je prepričan. "Odzval se je klicu domovine in domovini pri tem dal največ, kar človek lahko - svoje življenje," je še povedal Grafenauer.
Pri Koroškem domoljubnem društvu Franjo Malgaj so zavezani k ohranjanju spomina na slovenskega heroja v boju za severno mejo. "Ta spomin negujemo na najrazličnejše načine, v letošnjem letu načrtujemo, da bomo pri Malgajevem spomeniku postavili spominsko ploščo z imeni vseh iz naših koncev, ki so se borili v boju za severno mejo. Letošnje prireditve pa posvečamo tudi 150. obletnici rojstva in 90. obletnici smrti generala Rudolfa Maistra," je povedal Vladimir Ovnič, predsednik društva. "Oba povezuje poetičnost, obema pa je bilo s strani slovenske narodne vlade preprečeno delovanje. Ampak oba sta imela pokončno hrbtenico, branila sta slovensko ozemlje in slovensko besedo," pa je povedala Lučka Lazarev Šerbec, predsednica Zveze društev General Maister. Mladi v tedanjem času so se zavedali, kaj pomenita slovenska zemlja in beseda, meni. "Naša naloga je, da to ponovno zbudimo pri mladih," je prepričana.
Zlati znak Zveze društev General Maister
V okviru slovesnosti so tudi podelili zlati znak Zveze društev General Maister, ki sta ga prejela Irma Rebula in Engelbert Vravnik, člana Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj.
Heroj v boju za slovensko mejo
Franjo Malgaj, rojen leta 1894 v Hruševcu pri Šentjurju, se je rodil kot peti od devetih otrok. Oktobra 1914 je bil vpoklican, končal pa je šolo za rezervne častnike in se v 87. pehotnem polku bojeval na soški in tirolski fronti. Za ponovno zavzetje postojanke Monte Celebije na Južnem Tirolskem (1916) je bil odlikovan z zlato medaljo za hrabrost in povišan v nadporočnika. 6. novembra 1918 je Malgaj zbral oddelek prostovoljcev in z njimi odšel na Koroško. V dveh dneh je oddelku uspelo obvladati kaotično stanje v Mežiški dolini. Malgajeva četa se je povečala na 70 prostovoljcev in 23. novembra vkorakala v Pliberk, 30. novembra pa v Velikovec. Dan kasneje pa so ubranili še napad močnejših avstrijskih sil iz Celovca. Padel je v obrambi domovine 6. maja 1919 na Tolstem Vrhu, star 24 let. Kljub svoji tragični, nesrečni smrti je slovenski heroj v boju za slovensko mejo. Malgajev pogum in značaj je popisal tudi Prežihov Voranc v romanu Požganica.
