Hlodi na 15. dražbi vrednejših sortimentov lesa šli za med

S 15. licitacijo vrednejšega lesa so organizatorji zadovoljni. Zaradi zahtevnih razmer, povezanih z epidemijo covida-19, in sprva neugodnega vremena so pričakovali nekoliko slabšo udeležbo lastnikov gozdov, a so ponujene količine kljub temu velike. Na novi lokaciji v Pamečah pri Slovenj Gradcu je 568 lastnikov kupcem ponudilo 3960 hlodov oziroma 4067 kubičnih metrov lesa.

Po ponujeni količini je to druga največja licitacija doslej. Letošnji skupni promet je dosegel 1,2 milijona evrov. Je pa tudi letošnja dražba, največja v Srednji Evropi, postavila nekaj rekordov. Ponudbe je oddalo 46 kupcev, kar je največ doslej. Precejšnje zanimanje so zaradi ukrepov sicer maloštevilni obiskovalci namenili hrastu iz okolice Ptuja, ki je največji hlod doslej. Tehta skoraj 15 ton in meri dobrih 11 kubičnih metrov. Dobrih 7500 evrov je zanj plačal nemški kupec.

Najdražja na Portugalsko

Znova so bili najbolje prodani hlodi gorskega javorja rebraša. Najvišja dosežena cena je bila 11.575 evrov za kubični meter ali 13.475 evrov za cel hlod, rasel je v gozdu v okolici Ljubljane. Kot cel hlod pa se je najbolje odrezal prav tako gorski javor rebraš iz okolice Ruš, stal je 20.266 evrov. "Tako ceno je dosegel, ker je bil volumen skoraj pet kubičnih metrov. Kupec je zanj odštel nekaj čez 4000 evrov za kubični meter," je povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Oba hloda si je izbral kupec s Portugalskega, ki je po dveh letih znova sodeloval na dražbi.

Kupci v glavnem slovenskega lesa (nekaj so pripeljali tudi iz Avstrije in Hrvaške) prihajajo z vseh koncev sveta. Poleg italijanskih in kitajskih kupcev še iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Portugalske in letos prvič tudi s Češkega. Približno polovica je slovenskih. "Prednost licitacije je v tem, da kupci iz furnirnic, izdelovalci glasbil in drugi na enem mestu najdejo kakovosten les, ki ga ni lahko dobiti," pravi Jeromel. Najkvalitetnejši les bo razrezan v furnir končal v prestižnih jahtah, avtomobilskih armaturah, tudi za pohištvo. Največ lesa, okoli 600 kubičnih metrov, so letos ponovno izbrali kupci s Kitajskega (preko posrednikov) - hrast, javor, jesen, prvič tudi bukev. Porabijo ga za mizarsko predelavo.

Licitacija ostaja magnet tako za lastnike gozdov kot za kupce, dodaja Jeromel. Povprečna cena ni bila nižja kot pretekla leta, kakovost lesa pa celo malo boljša. Je bilo pa letos nekoliko manj vrhunskih gorskih javorjev, več jih pričakujejo v prihodnjih letih. Te je sicer zelo težko odkriti. Jeromel pojasnjuje: "Med rastočimi drevesi jih ni mogoče odkriti. Odkrijemo ga, ko se odstrani nekaj lubja. Gre za napako v rasti, pravijo, da je to genetska napaka, ki pa je zelo pozitivna, saj da lesu take specifičnosti, ki jih kupci iščejo. To je fantastičen videz pri furnirjih in specifičen zvok pri glasbilih."

Tako kvalitetnega lesa, kot ga ponujajo na licitaciji, na trgu primanjkuje. "Države severno od Slovenije ga imajo manj, zato je toliko bolj iskan. Tam je struktura gozdov drugačna, prav tako podnebne razmere. Tu vidim priložnost za slovenske gozdove in njihove lastnike, da znajo to kvaliteto prepoznati, pravilno posekati drevo in les ustrezno prodati. Gre za velike vrednosti in škoda bi bilo, da bi se dogajalo kot v preteklosti, ko so te hlode kurili v pečeh. Trg v Srednji Evropi te kakovostne hlode zelo pogreša. Dokaz so kupci iz tujine, vsi so povedali, da tovrstnega lesa pri njih ni, zato so ga prišli kupit sem," pojasni Jeromel.

Rastejo vsaj sto let

Pri izbiri kakovostnega lesa lastnikom gozdov pomagajo gozdarji. Avgust Kunc, vodja slovenjgraške krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije: "Lastnikom svetujemo pri izbiri dreves. Že med letom, ko opravljamo letno odkazilo za posek, opozarjamo na za licitacijo primerna drevesa. Strokovna ocena poteka v gozdu. Pomembna je debelina dreves, da so gladka, valjasta, da imajo enakomerno krošnjo in so nepoškodovana. Pomembno je tudi, da so na primernem rastišču in legi. Za kakovost je zelo pomembna tudi ustrezna nega gozda. Ta drevesa za dražbo - zlasti iglavci - so stara najmanj sto let in rastejo vsaj dve generaciji lastnikov. Pri listavcih (predvsem oreh in javor) so lahko mlajša, okoli 80 let, saj so to hitreje rastoče vrste."

Pri licitaciji je veliko dela - pri izmeri, označevanju hlodov in drugih opravilih pomaga do pet kmetov oziroma članov Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. "Najmanj dva tedna smo zlagali hlode, vreme nam je letos precej nagajalo. Na letošnji dražbi nisem sodeloval, kot sem v preteklosti. Največ, 450 evrov, sem dobil za hrast v velikosti dveh kubičnih metrov," je povedal Marjan Jeromel s kmetije Encel na Gmajni. Večino razstavljenih hlodov so prodali. Brez kupcev jih je ostalo le 249. Pričakujejo, da jih bodo prodali v drugem krogu. Sicer se odvoz hlodovine začne jutri, po napovedi organizatorjev, to so poleg Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline še Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, bodo odpeljani v dveh tednih. "Mislim, da na koncu ne bo ostalo niti za kamion drv," sklene Jeromel.