Korona kot izziv enemu najstarejših družinskih podjetij pri nas

Družinsko podjetje Perger, ki ima v mestnem jedru Slovenj Gradca medičarsko, lectarsko in svečarsko delavnico, je preživelo že marsikaj, a se ne da. Trdoživa in entuziastična je tudi deveta generacija lectarjev, do živega jim ni moglo niti dogajanje v zvezi z epidemijo novega koronavirusa. Nasprotno, v koronskem letu so se jim kljub prvotnemu upadu prihodkov odprle nove poti in priložnosti. Enormno so povečali spletno prodajo, razvili nekatere nove izdelke, ki so na voljo tudi v Južni Koreji in Dubaju, in pridobili nove poslovne partnerje.

Polni so nadaljnjih načrtov, družinsko dediščino želijo predstaviti na inovativen način. Skupaj z arhitektom Juretom Kotnikom že snujejo izkustveni center, kjer bodo poudarjali doživljajski turizem. Ta edinstveni objekt bo po njihovi oceni v Slovenj Gradec lahko privabil več kot sto tisoč obiskovalcev letno.

Krizo je treba izkoristiti

​Prvi val epidemije lani spomladi je bil zanje precejšen šok, saj je polovica njihove dejavnosti čez noč ugasnila, zaradi česar so nekaj delavcev poslali na čakanje, razlaga direktor družinskega podjetja Perger 1757 Lucian Perger. Odpovedali so 74 avtobusov turistov, ki so želeli obiskati Medeni raj Perger 1757, kot imenujejo galerijo in muzej v njihovi družinski hiši v Slovenj Gradcu, ki letno privabi okoli 17 tisoč obiskovalcev. Prodaja njihovih izdelkov v trgovinah se je ustavila, odpovedani so bili sejmi in drugi dogodki.

A prav v tej situaciji se je pokazala njihova prilagodljivost, med krizo niso tarnali, temveč so ta čas izkoristili za razvoj novih izdelkov in osvajanje novih trgov. "Ko posluješ, ko ti gre najboljše, moraš razmišljati dolgoročno, če se želiš tudi v prihodnje obdržati nad vodo. Pred približno desetimi leti smo bili odvisni predvsem od dela na terenu in prodaje v trgovinah. Če bi v teh časih še vedno enako poslovali, korone skoraj gotovo ne bi preživeli. Zdaj pa smo prodajo celo nekoliko povečali. Beležimo skoraj tisočodstotno rast spletne prodaje glede na lani, okrepili pa smo tudi prodajo predvsem tujim poslovnim partnerjem. Prav v času korone smo prejeli eno največjih naročil v 260-letni zgodovini podjetja, s svojimi bio izdelki (bio bomboni, slajeni z medom, bio medeni piškoti ...) smo prodrli na police prestižnih veleblagovnic v Južni Koreji, tja so jih odpeljali z ladijskim kontejnerjem, nove partnerje smo dobili v Dubaju, Nemčiji ..." je navdušen direktor.

A sledil je hladen tuš, saj bodo morali zaradi nekajodstotne rasti prodaje v minulem letu vrniti državno pomoč. "Grdo je, da smo podjetja, ki smo se razmeram prilagodila, zdaj kaznovana," razmišlja sogovornik.

Stavijo na doživljajski turizem

A to njihovega napredka ne ustavlja. Snujejo že novo naložbo s področja doživljajskega turizma, edinstveno v Sloveniji in tudi širše. V Slovenj Gradcu želijo v dveh, treh letih postaviti sodoben objekt v velikosti 1500 kvadratnih metrov, kjer bodo združili proizvodno in turistično dejavnost. Vanj bodo med drugim preselili muzej in proizvodnjo, ki si jo bodo obiskovalci lahko ogledali, otroci si bodo pod vodstvom mojstra sami naredili liziko, na ogled bo stalna zbirka Pergerjevih izdelkov ... Tam bodo tudi prodajalna Janko in Metka, prva medena slaščičarna na svetu, kjer bodo vse sladice pripravljene brez sladkorja, le z naravnim medom, na strehi objekta pa bo čebelnjak. Pričakujejo, da bodo v mesto ob Mislinji privabili več kot sto tisoč obiskovalcev letno.

Pri Pergerju, kjer je v obrt vpeta vsa družina, poleg Luciana še brat Boštjan, ki je vodja proizvodnega procesa, sestra Ines Pirtovšek vodi bombonski del in seveda oče Hrabroslav, ki pomaga z nasveti in skrbi za muzealski del, je zdaj zaposlenih osem ljudi. Ob uresničitvi nove investicije načrtujejo okoli 20 dodatnih zaposlitev.

Za realizacijo poslovne ideje bodo potrebovali tudi finančne vire, saj bo to za njihovo malo družinsko podjetje precejšen finančni zalogaj. Pri tem upajo na finančno pomoč države oziroma ministrstva za kulturo, ki jih je predlani izbralo za nosilca slovenske nesnovne kulturne dediščine za panogo lectarstva. Upajo, da bo država pokazala vsaj malo več posluha za kulturno dediščino in doživljajski turizem, saj gre za edini tovrsten koncept v Sloveniji. Kot poudarja Lucian Perger, je turizem ena bolj perspektivnih panog, zlasti butični. "Res je, da so naši izdelki malo dražji, a so narejeni iz stoodstotno naravnih sestavin in trajnostno naravnani. Konkurenca je v tem turbokapitalizmu vedno večja in težja. Zato iščemo poslovne partnerje, ki so jim pomembne zgodbe, saj se v supermarketih naša zgodba izgubi. Smo majhni, a v tem je naša prednost, saj se znamo prilagoditi, moramo biti boljši, drugačni, nišni," izpostavi družinsko filozofijo.

Da v njihovi delavnici izdelujejo vse, kar so jih učili predniki, rad poudari tudi Hrabroslav Perger. "Mi imamo skrivnosti, recepte imajo zdravniki," pove, a skrivnosti receptov ne razkrije. Kot še dodaja, so se od prednikov učili, radi pa tudi kaj izboljšajo. Hrabroslav, ki je vse svoje življenje preživel v delavnici, sprva v očetovi, potem v svoji, zadnje mesece intenzivno piše avtobiografijo. V njej bodo številne anekdote, tudi njegovo "ponovno rojstvo", ko je padel v vroč kotel z maso za bombone in se mu je na glavi naredila še ena "glava" iz kože in sladkorja.