Ravne na Koroškem: Težko priznajo alkoholizem, še težje poiščejo pomoč. Težko je tudi za svojce

Petdesetletnico je proslavila terapevtska skupina kluba zdravljenih alkoholikov na Ravnah na Koroškem. Kar 43 let je njihova terapevtka v klubu tudi psihologinja Anka Pori, ki se danes spominja, s kako malo znanja o odvisnosti so pričeli in koliko so se ob delu in z izkušnjami do danes naučili. "Prva faza za zdravljenje je motivacija, ki je zelo pomembna, a jo je težko zbrati. Težko namreč nekdo sam sebi prizna, da je odvisnik, ko pa si prizna, še vedno težko poišče pomoč. Težko je tudi za svojce, ki jim je jasno, da je nekaj treba narediti, a brez sodelovanja tistega, ki ima problem, ne morejo," je povedala na Ravnah, kjer so se zbrali (nekdanji) uporabniki kluba. Da je zadosten motiv lahko strah pred smrtjo, boleznijo, izgubo službe, šoferskega izpita. V drugi fazi lahko nastopi bolnišnično zdravljenje, že nekaj let pa se na Ravnah lahko odvisniki od alkohola vključijo v ambulantne skupine, trenutno delujejo tri. Šele v tretji fazi je na vrsti klub zdravljenih alkoholikov, rehabilitacija. "Klub zelo pomaga. Najprej sem se ga otepal, nato pa sem videl, da je prav, da sem hodil vanj. Pri marsičem mi je pomagal, veliko sem se naučil," nam je povedal zadovoljen Ravenčan, ki je rehabilitacijo končal pred tremi leti. Še danes ima z nekaterimi iz kluba prijateljske odnose, zato se je dogodka z veseljem udeležil. "Zdravljenci klub obiskujejo pet let, kar se ob vstopu sliši pošastno dolgo, ob izstopu pa pravijo, da je zelo hitro minilo," je povedala Anka Pori. Do alkohola izjemno tolerantniBranka Božank iz Območne enote NIJZ Ravne na Koroškem je postregla s statistiko in tako prikazala celotno razsežnost problematike čezmernega pitja alkohola v slovenski družbi, brez izjeme tudi na Koroškem. "Statistični podatki med drugim tudi osvetljujejo, kako pomembno je delo, ki ga opravljajo terapevtke v tej skupini, pa tudi to, kako dragocen je trud članov, ki vlagajo v spremembe tudi svojega življenja, življenjskega sloga, odnosa do alkohola," razmišlja. Alkohol namreč postaja eden največjih javnozdravstvenih izzivov v družbi, ne glede na to, da se iz leta v leto kopiči več dokazov, kako škodljiv je. Da na NIJZ v prvi vrsti delujejo preventivno, je izpostavila in nadaljevala: "Aktivni pa smo tudi na področju zmanjševanja oziroma preprečevanja čezmernega pitja alkohola v slovenski družbi, ki je res globoko zakoreninjena psihoaktivna substanca, droga, kar prepogosto pozabimo in smo tudi izjemno tolerantni do nje." Ponosna je, da je bila del razvojnoraziskovalnega projekta Sopa - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, s katerim so leta 2016 pričeli pripravljati delavnice in pristop za podporo pri opuščanju čezmejnega pitja alkohola za odrasle, kar je predstopnja zasvojenosti oziroma odvisnosti od alkohola. "V Sloveniji je registrirana letna poraba alkohola v obdobju leta 2013 znašala dobrih 10 litrov čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. Ob tem je treba upoštevati, da alkoholnih pijač ne pije približno 20 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije, zato je poraba pri tistih, ki pijejo, še toliko višja. K registrirani porabi pa moramo šteti še neregistrirano, to je domača pridelava (od mošta pri nas na Koroškem do žganjekuhe). To nanese še dodatna dva litra čistega alkohola. Ocenjuje se, da ima približno slabih deset odstotkov prebivalcev Slovenije razvit sindrom odvisnosti od alkohola oziroma alkoholizem. To je približno 150 tisoč prebivalcev Slovenije, če pa k njim dodamo še tiste, ki pijejo čezmerno, nimajo pa še sindroma odvisnosti od alkohola, smo na številki 300 tisoč ljudi. Dodamo še družinske člane oziroma bližnje osebe, ki so (ne)posredno prizadeti zaradi pitja bližnje osebe, pa smo na četrtini vseh Slovencev, ki nas alkohol na neki način prizadene," je navedla Branka Božank. Zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v Sloveniji vsak dan umrejo približno dva do trije ljudje. "Žalosten podatek so akutne zastrupitve z alkoholom med mladimi fanti, na leto umrejo približno štirje v starosti med 15 in 24 leti. To so res mlada življenja, izgubljena čisto po nepotrebnem," je dejala. Koroška v negativnem smislu izstopa od slovenskega povprečja pri prometnih nesrečah z alkoholiziranimi povzročitelji nesreč, glede bolniške odsotnosti, bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu, pri novih primerih raka, novih primerih raka debelega črevesa in danke, pri raku želodca in prejemnikih zdravil zaradi duševnih motenj. Pogosto je alkohol kot dejavnik tveganja povezan tudi s samomori.Zasvojenost je v temelju enakaDa je zasvojenost v temelju enaka, ne glede na to, ali gre za prepovedane ali dovoljene droge, podobne mehanizme, principe v možganih, povezane z možganskim sistemom za nagrajevanje, imajo tudi nekatere nekemične odvisnosti, je povedala psihiatrinja Petra Mihelič Moličnik. "Gre za biološki mehanizem, ki ga imamo vsi ljudje. Ta mehanizem nagrajuje vedenjske vzorce, ki so povezani z zadovoljevanjem osnovnih potreb - da preživimo, se hranimo, poskrbimo za svoje telo in hkrati tudi, da poskrbimo, da se vrsta ohranja. Vemo pa, da vse substance ta sistem dosti močneje aktivirajo kot pa katerokoli naravni dražljaj, in z uporabo substanc zlorabljamo ta sistem nagrajevanja. Možgani oziroma vsi procesi v telesu so grajeni tako, da težijo k ravnovesju. Če neke procese zelo spodbujamo, potem telo teži k temu, da bi to nekako uravnalo. Začne se vzpostavljati toleranca, ki pa je v bistvu eden od osnovnih pokazateljev, da gre za fizično odvisnost. Če je prej človek posegel po alkoholu zato, da se je dobro počutil, potem mora vedno več popiti in vedno bolj pogosto za iste učinke, ta prag pa se ne zviša samo za alkohol, za substance, ampak tudi za vsakodnevne aktivnosti. Če smo se prej razveselili, ko je otrok recimo dobil lepo oceno ali pa je bil pri nečem uspešen, nam to zdaj ne predstavlja več takega veselja oziroma nas to ne zanima več toliko, saj je naš prag za ugodje tako visoko, da tega s takšnimi navadnimi sistemi tudi ne moremo več doživljati," je povedala. Psihiatrinja izpostavlja še pomembnost dolžine procesa zdravljenja, da se v možganih vzpostavijo nove povezave. Ob takšnih spremembah v možganih se človek težko bori, da vzdržuje abstinenco, zato je pomembno, da je abstiniranje dolgotrajno, da se resnično vzpostavijo neke nove povezave z možgani in človek spozna, da ni več suženj teh občutkov oziroma svoje odvisnosti," je zaključila. Da se uporabniki zelo dobro zavedajo, da bi bilo, če bi spet začeli piti, konec, nam je povedal Ravenčan. Alkohol na različne načine prizadane približno četrtino vseh Slovencev

Ravne na Koroškem: Težko priznajo alkoholizem, še težje poiščejo pomoč. Težko je tudi za svojce

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano