Urška Polanc
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem že leta stremijo k temu, da bi veliko institucijo čim bolj razselili in na ta način svojim varovancem omogočili čim normalnejše življenje. Projekt deinstitucionalizacije Ministrstva za delo, družino, socialno zadeve in enake možnosti, vreden 2,4 milijona evrov, s katerim si prizadevajo prvi v Sloveniji to tudi uresničiti, je finančno podprla Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Evropski socialni sklad bo prispeval dobrih 1,9 milijona evrov.
V zavodu že 50 let
V Črni na Koroškem sicer že imajo dve bivalni enoti in sedem stanovanj, na Prevaljah in Ravnah pa stanovanjsko hišo. Okoli 50 njihovih varovancev - četrtina vseh - že biva v dislociranih enotah, okoli 150 jih še vedno živi v Črni, v osrednji stavbi CUDV, 70 pa jih na delo ali v šolski program prihaja iz domačega okolja.
13
stanovanjskih enot za 70 varovancev naj bi uredili do leta 2023
VDC z Mute v Radlje
VDC Muta, v katerem dela deset uporabnikov in spada pod CUDV Črna, bodo do leta 2021 preselili z Mute v Radlje. "Pogoji v OŠ Muta so neprimerni, prostora je premalo. VDC v Radljah bo večji, zaposlilo se bo lahko 24 uporabnikov, kar pomeni tudi razbremenitev kapacitet v Črni, kjer so vse delavnice zelo natrpane," je povedala Pečovnikova.
V okolju dobro sprejeti
Za varovance bodo v stanovanjskih skupinah ob namestitvi iskali še čim več možnosti, da se bodo lahko nemoteno, kot enakopravni člani družbe, vključevali v življenje skupnosti - pri roki bi tako imeli vse možnosti koriščenja kapacitet, bank, lekarn ..., v okolju, kjer bodo živeli, jim bodo tudi iskali zaposlitve.
Zaradi gneče se bojijo okužb
"Od 6. marca do 31. maja smo bili popolnoma zaprti, tesno smo sodelovali z NIJZ, bali smo se, da bi v našo hišo vnesli kakšno okužbo, saj je zelo natrpana, del populacije pa zelo ranljiv, z različnimi bolezenskimi težavami. Glede na staro hišo, ki je arhitektonsko popolnoma neprimerna za kakršnekoli posebne ukrepe, cone, je bilo treba hudo improvizirati. Trudili smo se, da bi čim bolj omejili kontakte, kolikor se to pri naši populaciji sploh da. Zaradi tega smo na pobudo NIJZ eno večjo skupino preselili v Toplo, kamor sicer uporabniki hodijo na tabore, in tako vsaj malo razbremenili gnečo. Postopoma smo odprli naše delavnice, prvih 14 dni so prihajali v manjših skupinah. Domski in dnevni uporabniki so se družili čim manj, da ne bi v centralno hišo prinesli kakšne okužbe. Okoli 80 varovancev je bilo čez poletje doma, eni so še vedno. Pri prihajanju od doma smo res posebej previdni," je pojasnila direktorica.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
