Zaključek Lebičevega leta na Prevaljah s kantato Noetove noči, ki je dokaz močne ustvarjalnosti koroških umetnikov

Urška Polanc
09.12.2024 17:00

Večina vseh sodelujočih je domačih glasbenikov, kantata pa je delo domače skladateljice Tadeje Vulc in pesnice Lucije Mirkac.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Med izvajalci kantate je tudi APZ Maribor z dirigentko in skladateljico Tadejo Vulc na čelu. 
Picasa

Kot so se ljudje povezali in si pomagali ob lanskoletni ujmi, so se ob kantati Noetove noči ustvarjalci in poustvarjalci povezali v enovit zbor umetniških in kulturnih ustvarjalcev Koroške. S kantato Noetove noči, ki pripoveduje o lanski avgustovski naravni in humanitarni katastrofi v Mežiški dolini, bodo v nedeljo, 15. decembra, ob 18. uri v Družbenem domu poskrbeli za izjemen zaključek Lebičevih dni 2024 na Prevaljah. Delo je sad umetniške ustvarjalnosti koroških avtorjev in izvajalcev, izpoved pretresljivih dogodkov, ki so zaznamovali dolino in ljudi. "Za kantato smo potrebovali libreto, skladatelja, izvajalce, moški in mešani zbor, soliste in orkester. Lucija Mirkac, profesorica slovenščine na ravenski gimnaziji, sicer pa uveljavljena pesnica, je bila tako pripravljena napisati libreto za kantato. Skladateljica Tadeja Vulc, nam dobro znana skladateljica - spomnimo se kantate Razdvom na Sušnikovo in Ošlakovo besedilo -, je bila navdušena nad idejo. Helena in njeni vresovci so z veseljem sprejeli povabilo k sodelovanju, Tadeja Vulc je nagovorila še svoje pevke in pevce APZ Maribor, naša solista Mateja Potočnik in Klemen Gorenšek sta takoj potrdila sodelovanje in ostal je še orkester - Đorđe Berak ni dolgo pomišljal," sporoča Jožko Kert iz Kulturnega društva Mohorijan. 

"Kantata je nastajala nekaj mesecev in gre za delo, ki me je popolnoma izčrpalo. Nisem namreč želela napisati zgolj podoživljanja vsega hudega, zato sem razmišljala in iskala njen pravi namen. Ko sem ga po nekaj mesecih začutila in našla, je moje delo komponiranja postalo lažje in osvobajajoče. Srčno torej upam, da bo kantata dosegla svoj namen in tako vsaj delno raztopila travmatična čustva, ki so se lanskega avgusta naselila v srca mnogih ljudi na tem delu slovenskega ozemlja. V zadnjem stavku imate namreč poslušalci možnost zapreti oči, napraviti meditacijo in ponovno zaslišati zvok vetra, ptičjega petja in kapljic dežja ter se spomniti, da ne prinaša vsak dež poplav, da vsak veter ne ruva dreves in da imajo lahko kaplje dežja prav lep zvok, ki nam kaže, kako je narava vseeno lepa. Ko se po meditaciji oglasi zbor, lahko oči odprete, lahko pa delo do konca spremljate z zaprtimi, saj je celoten stavek narejen tako, da se transformacija nadaljuje. Če niste pristaš meditacij, lahko tudi zadnji stavek spremljate z odprtimi očmi. Kakorkoli boste naredili, bo prav. Poslušajte sebe in svoje telo," sporoča skladateljica Tadeja Vulc. 

Besedilo, ki je v kantati združeno v večje enote, je originalno razdeljeno na simbolnih dvanajst delov. "Struktura, razdrobljena na toliko delov, pa ima še eno zelo pomembno funkcijo: predvsem videti tragedijo z različnih perspektiv. Se postaviti v kožo vseh, ki so jih poplave na kakršenkoli način zaznamovale oziroma so se tam znašli v takšni ali drugačni vlogi. Videti to skozi oči opazovalca, ki se vsak večer sprehaja na vrh hriba in s tesnobo gleda v dolino, kamor ne more, ritem korakov pa narekuje ritem molitve, videti to isto sliko skozi oči ljudi, ki ponoči bedijo in prisluškujejo vodi, pa skozi oči ljudi, ki prihajajo in kopljejo, odnašajo, rešujejo, gradijo mostove …" je o libretu med drugim zapisala Lucija Mirkac

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta