(INTERVJU) Zlati kapetan Goran Dragić: Vsako jutro me zbudi bolečina. Počutim se iztrošenega

Zoran Mijatović
21.07.2021 21:04
Kot kapetan je Slovenijo popeljal do naslova evropskih prvakov. Takrat se je tudi odločil, da zaključi reprezentančno pot. Svoje nekdanje soigralce je spremljal na kvalifikacijskem turnirju v Litvi, tudi v Tokiu bi jih, če ne bi bilo rigoroznih covid pravil. Niti pomislil ni, da bi šel na olimpijske igre, v nogah pa ima le še dve sezoni kariere.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Goran Dragić bo naslednji teden v Mariboru odprl pametno košarkarsko igrišče. Foto: Tadej REGENT
Tadej Regent

Če koga, najbrž Gorana Dragića ni treba posebej predstavljati. Petintridesetletni košarkar si je svojo "nesmrtnost" priigral, ko je kot kapetan Slovenijo popeljal do naslova evropskih prvakov in bil hkrati najboljši košarkar turnirja. Takrat se je tudi odločil, da zaključi reprezentančno pot. Svoje nekdanje soigralce je spremljal na kvalifikacijskem turnirju v Litvi, tudi v Tokiu bi jih, če ne bi bilo rigoroznih covid pravil. A tudi brez tega se trudi za razvoj slovenske košarke. Potem ko je več let s svojo Fundacijo Gorana Dragića organiziral košarkarski tabor na Rogli, se je letos odločil za Laško, že od nekdaj košarkarsko mesto. Tam smo ga ujeli tudi novinarji in mu zastavili številna vprašanja.

Goran, kako to, da se niste odločili za odhod na olimpijske igre, in kako dolgo so vas prepričevali?

"Nikdar nisem niti pomislil na to, da bi šel v Tokio. Že leta 2017 sem rekel, da sem zaključil. Vem pa, da mediji opravljate svoje delo. Vi ste bolj omenjali možnost, da se vrnem, ne jaz. Sam sem se pa trdno odločil že štiri leta nazaj. Prepričevanja je pa bilo veliko, sploh od brata (Zorana Dragića, op. p.). Tudi ostali soigralci in trenerji so poskušali, a sem ostal neomajen. Rekel sem jim, da so si to sami izborili. Ne bi bilo pošteno, da bi kar prišel in nekomu vzel mesto. Naj gredo skupaj tja, naredijo dober rezultat, jaz bom pa navijač številka ena. Zato sem tudi šel v Litvo, da jim dam podporo."

Ste trpeli v Litvi, ko ste navijali za Slovenijo?

"Seveda. Težje je bilo kot igrati. Še posebno, če se tekma lomi, bi najraje bil na igrišču. A fantje so dovolj zreli. Ta reprezentanca je štiri leta rasla skupaj. Morda so imeli manjši padec zaradi Fibinih pravil. A če se zberejo vsi najboljši, smo videli, kaj zmorejo."

So vas presenetili?

"So. A pošteno povedano, tudi Litva ni odigrala na najvišjem nivoju. No, to ni naš problem (smeh)."

Zagotovo ste bili uspeha veseli tudi zaradi brata …

"Seveda. Vemo, da ga na Eurobasketu 2017 ni bil zraven zaradi poškodbe. Zdaj naj pa kar osvoji medaljo. Potem bo pa najbrž veliko zbadanja, katera medalja je več vredna (smeh)."

V vlogi vodje vas je nadomestil Luka Dončić. Kako drugačen je v primerjavi z 2017?

"Luka je čisto drugačen košarkar. Že takrat je bil fenomenalen, morda bolj v ozadju in sramežljiv. Z njim definitivno lahko napadamo najvišja mesta. Bo pa zelo pomembno, da mu drugi igralci pomagajo. Da bodo tiste pridne čebelice, ki bodo opravljale posel v ozadju in ga dopolnjevale."

Eden takšnih je Mike Tobey. Ste ga spoznali?

"Sem. Super fant, odličen igralec. Rašota (Nesterovića, generalnega sekretarja KZS, op. p.) sem zafrkaval, da bo moral vsako leto iskati novega Američana za naturalizacijo, ker če bo Tobeyju Luka podajal te 'alley-upe', se bo prodal v NBA ali evroligo in spet ne bo mogel igrati za Slovenijo (smeh). Zelo dobra izbira je, zna zadeti trojko, pritiskati nad obročem. Super."

Tadej Regent

Bi Slovenija 2017 premagala Slovenijo 2021?

"Tobey proti Vidmarju … Uf. Eden drugega bi težko pokrivala, a naš Randolph bi lahko Tobeyja. Zokija (Dragića, op. p.) bi jaz kril (smeh). Pa pri nas bi bil Igor Kokoškov trener … Uf, zelo dobro vprašanje (smeh). Bravo, ha ha."

Za Slovenijo se igre začnejo proti Argentini. Kako težko bo?

"To bo morda najtežja tekma, saj so Argentinci zelo kompaktna ekipa, fizično močni na zunanjih, branilskih linijah. Imajo še zimzelenega Luisa Scolo, s katerim sem igral v treh klubih, tako da ga zelo dobro poznam. Obenem je, ko začenjaš velika tekmovanja, prisotna nervoza. Zato bo prva tekma zelo pomembna. Če bomo zmagali, bo vse lažje. Na drugi tekmi nas čakajo gostitelji Japonci, ki so neznanka. Edini, ki ga poznam, je Hačimura, ki igra za Washington Wizardse. A mislim, da smo veliko bolj kakovostni od Japoncev. Potem pa še zadnja tekma s Španijo, na kateri se bo po mojem odločalo o prvem mestu v skupini. Španci imajo zelo dobre tako izkušene kot mlade igralce. Fajn bi bilo, da bi bili prvi v tej skupini, s čimer bi se izognili Američanom. Oni so po mojem najmočnejša ekipa na olimpijskih igrah."

Kdo je v najožjem krogu favoritov za medalje?

"Američani, mi, Slovenci, Španci, Francozi. Tudi Argentincev ne smemo podcenjevati. Vendarle so svetovni podprvaki. Veliko bo odvisno od dnevne forme."

Torej močno verjamete v uspeh Slovenije?

"Ja. To, kar so prikazali v kvalifikacijah … Igra je enaka kot na EP. Veliko je točk, veliko tečejo. Želim si le, da ne bi naleteli na Američane, drugi so pa vsi premagljivi."

A tudi Američani so izgubili pripravljalni tekmi proti Nigeriji in Avstraliji …

"To mi je tako smešno; ko neka ekipa izgubi pripravljalno tekmo, že vsi o njej govorijo, da ni dobra. Če se spomnite 2017; mi smo izgubili obe pripravljalni tekmi, proti Izraelu in Turčiji. To nima zveze. Zdaj se jim iz finala NBA pridružijo še Khris Middleton, Jrue Holiday in Booker. To bo povsem druga ekipa kot na pripravljalnih tekmah. Na njih je pritisk, osvojiti morajo zlato medaljo. Bi se jih pa dalo presenetiti."

Tadej Regent

Vaša klubska sezona z Miamijem ni bila tako blesteča kot lani, ko ste bili v finalu. Zakaj?

"Bilo je veliko poškodb, veliko tekem smo ključni igralci manjkali. Tudi zato smo igrali toplo-hladno. Nismo imeli te kemije kot lani v mehurčku. Morda smo v sezono zaradi lanskih uspehov vstopili preveč lahkomiselno in potem se zgodi to, kar se je.“

Že veste, kje boste igrali v prihodnje?

"V Miamiju si želijo, da se vrnem, da zaključim kariero tam. To bi bila tudi moja velika želja. Imam pa dovolj izkušenj, da poznam drugo plat posla (smeh). Lahko se zgodi vse, kakšna menjava igralcev. Bi pa najraje ostal vsaj blizu Miamija, saj otroci tam hodijo v šolo. Nima smisla, da bi šli z mano, saj smo v Miamiju že sedem let, tam imamo sosede, sošolce … Le dodatno breme zanje bi bilo."

Po karieri se torej vidite v Miamiju? Ne v Sloveniji?

"Ne vem. Vse je odvisno od otrok. Povsod so zasebne šole. Otroci imajo več možnosti v ZDA, a kakovost življenja je na strani Slovenije. Rad bi se vrnil, saj je Slovenija bolj prijazna, manj kriminala je … ZDA so bolj težavne, sploh Miami."

Imate z Miamijem možnost postati prvaki?

"Ja, z Jimmyjem Butlerjem in Bamom Adebayom, ki se razvija v vrhunskega igralca, jo imamo. Treba bi bilo še malo dopolniti ekipo. Lanske menjave niso bile najboljše za nas."

Koliko sezon še imate v nogah?

"Še dve. Lahko bi igral še pet let, a bi zadnje tri sezone bil v takšni vlogi kot Udonis Haslem, bolj kot spodbuda za mlade igralce. A ne vem, če bi jaz lahko bil tak. Ko bom videl, da ne morem igrati, se bom upokojil. Počutim se iztrošenega. Dopolnil sem 35 let. Za menoj je veliko kilometrine. Na sklepih se pozna. A še zmeraj se ne dam. Kakšni dve sezoni bom še zdržal, potem pa veselo in srečno v pokoj. Potem bom pa imel čas zase, za vse, kar me najbolj veseli …. Morje, uživati itd."

Verjetno laiki težko razumemo, kako iztrošeno je telo športnika ob koncu kariere …

"Težko je igrati dvanajst let nonstop in imeti takšne težave s kolenom kot jaz. Nimam več hrustanca v njem, le še kost na kost. Vsako jutro, ko se zbudim, začutim bolečino. Prav zato sem se reprezentančno upokojil. Saj nimam samo jaz teh težav, ampak 50, 60 odstotkov igralcev v ligi. To je pač del profesionalizma. Oddelaš, kar moraš, potem bomo pa videli, kaj bo. Takšne stvari povem tudi mladim na taboru. A otroci vsega tega morda še ne razumejo najbolj."

Kaj jih pa najbolj zanima o vas?

"Zanima jih, kako je v ligi NBA, kako je igrati proti LeBronu Jamesu, kako je osvojiti zlato kolajno. Skušam jim dopovedati, da NBA ni le glamur, ampak veliko odrekanja, potovanj, odsotnosti od družine. A na koncu koncev, če imaš rad svoj posel, lahko greš čez vse."

Naslednji teden boste v Mariboru poskrbeli še za odprtje novega košarkarskega igrišča. Pametno naj bi bilo. Zakaj?

"Vsi vemo, da so otroci danes močno povezani z najnovejšo tehnologijo. Želel sem jih preusmeriti na igrišče, ki bo imelo QR-kode. Ko jih z aplikacijo poskeniraš, te vrže na spletno stran, kjer so posnete moje košarkarske vaje, ki sem jih opravljal skozi kariero. Tako lahko tudi sam prideš na igrišče in treniraš. To bo nekaj novega, in sodeč po Ljubljani, se bo obneslo."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta