Afera Profit Club: Glavna akterja na begu, preostali oproščeni, vlagatelji ostali brez denarja

Več kot sto preiskovalcev NPU in kriminalistov ljubljanske, mariborske, celjske, koprske in kranjske uprave je aprila 2013 prebrskalo 40 stanovanj, poslovnih prostorov in avtomobilov. Šlo je za zaključno akcijo več kot leto dni trajajoče akcije, v kateri so preiskovalci preiskovali sum goljufije pod okriljem lažnega investicijskega sklada Profit Club. Kot so tedaj povedali policisti, so zbirali dokaze za sume, da so akterji najmanj 36 vlagateljev opetnajstili, da so v lažne sklade vložili za 1,8 milijona evrov. Da preiskava še zdaleč ni končana, saj sumijo, da so goljufi s pomočjo svojega Profit Cluba skupaj opetnajstili kar 800 vlagateljev in jim pobrali najmanj 15 milijonov evrov, so bile informacije ob hišnih preiskavah.

Zgodba je sicer že tedaj imela večletno zgodovino. V letu 2005 je ptujski poslovnež Mitja Petrič s sodelavci najprej ustanovil društvo Info Profit Klub in začel novačiti vlagatelje. Denar jim je pobiral pod krinko članarine in jim obljubljal več kot 15-odstotni donos. Lagal jim je, da njihov denar vlaga v različne družbe, v resnici pa je delovanje lažne investicijske družbe še najbolj spominjalo na nekakšno piramidno shemo. Petrič in njegova najožja poslovna partnerica Urška Šprah sta uspešno krmarila in črpala denar od naivnih državljanov, ki so jih zaslepile obljube o enormno visokih donosih. Nekateri so zato vložili vse svoje premoženje in si denar za investicije celo izposojali v bankah. Omrežje je hitro preraslo domače okvire in začelo temeljiti na mreži podjetij v davčnih oazah, s Profit Clubom v Panami na čelu.

"Panamska družba naj bi se ukvarjala z različnimi naložbami v nepremičninske in podjetniške sklade, forex posli in nakupi delnic. Pri tem so obljubljali letne donose tudi do 39 odstotkov z možnostjo predčasnega izplačila glavnice in obresti ter donosa v obliki rente. Osumljeni vloženih denarnih sredstev niso investirali v skladu s sklenjenimi pogodbami, temveč so denar porabili za druge namene, zato tudi vlagatelji vloženih denarnih sredstev in donosov niso prejeli," so svoje ugotovitve leta 2013 predstavili slovenski preiskovalci. Goljufi so nemoteno molzli denar od naivnih vlagateljev in šele leta 2010 je slovenska agencija za trg varnostnih papirjev opozorila, da panamski Profit Club nima dovoljenja za izvajanje investicijskih storitev, ter vsem državljanom odsvetovala vlaganje v sporno družbo. Petrič in Šprahova sta medtem že poniknila, po hišnih preiskavah pa so policisti pridržali štiri osumljence, ožje sodelavce Petriča in Šprahove, ki so jih sumili goljufije in pranja denarja.

Policisti so pričakovali, da se bo nanje obrnilo na stotine oškodovancev, a se to ni zgodilo. Januarja 2014 so policisti strnili rezultate svoje preiskave - skupini so očitali, da je (najmanj) 54 oškodovancev ogoljufala za najmanj 2,2 milijona evrov. Preiskovalci NPU so aprila 2013 na Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije podali kazensko ovadbo, novembra 2013 pa še poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe zoper sedem fizičnih oseb zaradi utemeljenega suma storitve nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije. "Osumljeni so kaznivo dejanje storili v hudodelski združbi s tem, ko so od aprila 2005 z namenom, da bi sebi in drugim pridobili protipravno premoženjsko korist, več vlagateljev spravili v zmoto z lažnivim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin o varnih in donosnih naložbah panamske družbe v nepremičninske sklade, depozite, podjetniške sklade, delnice ter druge oblike naložb doma in v tujini z visokimi obljubljenimi donosi. Obljubljali so možnost predčasnega izplačila glavnice in obresti ter izplačila donosa v obliki rente in jih s tem zapeljali, da so ti v svojo škodo vlagali denarna sredstva, čeprav po doslej ugotovljenem ovadeni vloženega denarja niso uporabili za obljubljene investicijske storitve, ampak so ga porabili za druge namene ter ga kljub zagotovilom in obljubam za izplačilo glavnice in donosov organizator vlagateljem ni vrnil," so vsebino ovadb povzeli policisti.

Prijeta že leta 2014, a ...

Sredi poletja leta 2014 je odjeknila vest, da so v Združenih arabskih emiratih, točenje v Abu Dabiju, aretirali Urško Šprah. Zanjo je bila namreč razpisana mednarodna tiralica. Da se Ptujčanka zadržuje v ZAE, je bilo znano že dalj časa, v tej državi imata s partnerjem Mitjem Petričem vilo, ki naj bi jo v veliki meri zgradila prav z denarjem od finančnih goljufij. Šprahova in Petrič sta zbežala že jeseni 2012, ko se je pričela sesedati njuna poslovna mreža.

Pričakovati je bilo, da bo Šprahova, zdaj je stara 36 let, izročena v Slovenijo, toda njeno ime in slika sta še zmeraj objavljena na tiralici tako slovenske policije kot Interpola. Je edina Slovenka, za katero je izdana tako imenovana rdeča tiralica, gre torej za najbolj iskano osebo. Iskana je zaradi goljufije in pranja denarja, na Interpolovi strani pa objavljajo tudi fotografije njenih dokumentov, iz katerih izhaja, da si je v ZAE nekoliko spremenila ime - predstavlja se kot Ursha Spranz.

Kot so pojasnili na policiji, je Okrožno sodišče v Mariboru izdalo več ukrepov zoper Šprahovo. Na mariborskem okrožnem sodišču so to potrdili. Pojasnili so, da so pristojni organi iz Abu Dabija sodišče leta 2014 obvestili, da je bila obdolžena Urška Šprah izsledena. Takoj za tem so tja poslali prošnjo za izročitev, a ta ni bila ugodena. Ko si je Šprahova spremenila ime, je mariborsko sodišče leta 2019 ponovno poslalo prošnjo, prav zaradi te spremembe imena.

"Na ministrstvu za pravosodje lahko potrdimo, da smo v preteklosti, na podlagi pobude pristojnega slovenskega sodišča, pripravili prošnjo za izročitev in jo s sodno izročitveno dokumentacijo posredovali pristojnemu organu ZAE v odločanje. Skladno z zahtevami določil notranje zakonodaje Združenih arabskih emiratov je bila izročitvena dokumentacija s strani pristojnega slovenskega sodišča naknadno večkrat dopolnjena in skupaj s prošnjo za izročitev ponovno posredovana pristojnim organom ZAE v odločitev. V mesecu oktobru je bila izročitvena dokumentacija, s pojasnilom pristojnega organa ZAE, vrnjena slovenskemu sodišču. Pristojno slovensko sodišče bo po preučitvi odgovora pristojnega organa ZAE sprejelo odločitev glede nadaljnjega postopanja v zadevi," so na vprašanje, kaj je z izročitvijo Urške Šprah, pojasnjevali na pravosodnem ministrstvu.

V ZAE so izročitev znova zavrnili. Alenka Zadravec, predsednica mariborskega okrožnega sodišča, pojasnjuje, da je dokumentacija, ki so jo poslali iz ZAE, še v prevodu, zato razlogi za odločitev emiratov še niso znani. Kaj pa je s Petričem? Zadravčeva pojasnjuje, da je sodišče zaradi zagotovitve njegove navzočnosti v kazensko-preiskovalnem postopku razpisalo evropski nalog za prijetje in predajo ter mednarodno tiralico. "Postopek se je začel istočasno kot postopek za izročitev obtoženke (torej Urške Šprah, op. p.)."

Več sodnih postopkov, prejšnji mesec končan zadnji

Kot so pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu (SDT), je bila zaradi navidezne investicijske sheme Profit Club na zahtevo SDT na Okrožnem sodišču v Mariboru leta 2014 uvedena preiskava zoper sedem fizičnih oseb in tri pravne osebe zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije in kaznivega dejanja pranja denarja. "Po preiskavi je tožilstvo odstopilo od pregona zoper vse pravne osebe, ker so prenehale obstajati oziroma niso bili več podani pogoji za nadaljevanje kazenskega postopka. Prav tako je tožilstvo odstopilo od pregona zaradi pomanjkanja dokazov zoper eno fizično osebo, zoper eno pa deloma," potek postopka pojasnjujejo na SDT.

V letu 2015 je tožilstvo vložilo obtožnico zoper pet fizičnih oseb zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije in kaznivega dejanja pranja denarja. "Glede dveh obdolžencev preiskava še ni zaključena, saj za to ni procesnih pogojev, ker sta obe osebi ves ta čas sodišču nedosegljivi. Za obe osebi je vse od takrat odrejen pripor in razpisana mednarodna tiralica," pojasnjujejo na SDT. To seveda velja za Urško Šprah in Mitjo Petriča.

Na SDT nadaljujejo: "Zaradi različnih procesnih razlogov je bilo sojenje po obtožnici razdeljeno na več ločenih postopkov. V letu 2017 je bila po sojenju na Okrožnem sodišču v Mariboru izdana prva sodba, s katero je sodišče tri obtožene v celoti oprostilo očitkov tožilstva. Tožilstvo se je zoper sodbo pritožilo, Višje sodišče v Mariboru pa je v letu 2018 potrdilo oprostilno sodbo. Tako so bile tri osebe pravnomočno oproščene vseh očitkov." V ločenem postopku je isto sodišče konec leta 2018 oprostilo še četrtega obtoženca. Tožilstvo se je pritožilo, višje sodišče je v letu 2019 pritožbi ugodilo in oprostilno sodbo razveljavilo ter odredilo ponovno sojenje. V drugem ločenem postopku je isto sodišče leta 2019 oprostilo še peto obtoženko. Tožilstvo se je pritožilo, višje sodišče je v letu 2020 pritožbi ugodilo in oprostilno sodbo razveljavilo ter odredilo ponovno sojenje. Na ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje (isti senat kot v vseh primerih) oba postopka združilo in na koncu še enkrat izdalo oprostilno sodbo glede ene obtoženke, glede obtoženca pa je izdalo zavrnilno sodbo, ker je tožilstvo obtožbo zoper njega zaradi pomanjkanja dokazov umaknilo. Tožilstvo se je zoper oprostilno sodbo pritožilo. Višje sodišče v Mariboru je konec leta 2020 pritožbi tožilstva ugodilo in ponovno razveljavilo oprostilno sodbo ter odredilo sojenje pred novim senatom. "V novem sojenju pred drugim senatom je bila v aprilu letos obtoženka še tretjič oproščena vseh obtožb. Tožilstvo se je zoper oprostilno sodbo pritožilo. V oktobru letos je Višje sodišče v Mariboru pritožbo zavrnilo in potrdilo oprostilno sodbo."

"Tako je pravnomočno oproščenih vseh očitkov po obtožnici vseh pet obtoženih oseb. Ključni razlogi za oprostilne sodbe so bili v oceni sodišča, da ni bilo dokazano, da so obtoženi ravnali goljufivo in da so vedeli, da se denar vlagateljev v resnici ne plemeniti na finančnih trgih," odločitve sodišč povzemajo na SDT.