Vesna Lovrec
Če bo mariborsko sodišče sledilo zaključku izvedenca za računalniško forenzično stroko Boštjana Kežmaha, ki je ugotavljal, kako je bila 22. avgusta 2012 v računalniškem centru Nove KBM zasežena elektronska pošta nekdanjih vodilnih v Novi KBM Matjaža Kovačiča in Manje Skernišak, s katero specializirano tožilstvo dokazuje koruptivno ravnanje bančnikov v več zgodbah, se utegne zgoditi, da bo elektronska komunikacija izločena iz vsaj dveh kazenskih postopkov. Prvi je zadeva Monera, kjer tožilstvo Kovačiču in Skernišakovi očita ponarejanje vrednostih papirjev, češ da sta mimo vseh pravil padlemu medijskemu mogotcu Mateju Raščanu oziroma njegovemu kreditno nesposobnemu podjetju Monera za plačilo prvega svežnja delnic Dela Revij pridobila 7,5 milijona evrov posojila, kredit pa je bil po zatrjevanju tožilstva povsem nezavarovan in nikoli vrnjen. Drugi postopek pa poteka le zoper Kovačiča in Raščana, in sicer zaradi zgodbe o spodletetelem poskusu prevzema časopisne hiše Večer leta 2010 in po zatrjevanju tožilstva za oškodovanje Nove KBM v višini več kot milijon evrov.
Kopije niso istovetne, forenzične
Oba postopka vodi sodnica Barbara Nerat, ki sojenja v nobenem primeru še ni začela, saj mora prej odločiti o predlogih obrambe, ki vztraja pri izločitvi cele vrste dokazov. Med drugim bi se rada znebila tudi elektronske pošte bančnikov, češ da je bila ta pridobljena nezakonito. Izvedenec Kežmah se v dokazno oceno ni smel spuščati, saj je ta izključno v domeni sodišča, je pa svoje ugotovitve danes v sodni dvorani povzel z naslednjimi besedami. "Menim, da postopek zavarovanja dokazov ni bil v skladu s pravili in načeli forenzične stroke, ker ni bil ustrezno dokumentiran in ga zaradi tega ni mogoče preizkusiti." Za razumevanje primera je treba razložiti, da so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) tistega dne v Mariboru opravljali več hišnih preiskav pri več osumljenih in z odredbo o hišni preiskavi prišli tudi v računalniški center Nove KBM na Tezno, kjer pa dokazov na strežniku niso zasegli sami, pač pa so tam odgovorne pozvali, kaj naj jim izročijo. Zaposleni v oddelku informatike na banki so pozivu policije sledili, zajeli podatke, jih presneli na zgoščenke in diske ter jih izročili kriminalistom. Izvedenec je v izpostavil, da policija res ni edina, ki sme zavarovati podatke, mora pa to narediti oseba, ki je forenzično usposobljena za to, kar pa administrator strežnika oziroma zaposleni v oddelku informatike na Novi KBM po njegovi oceni ni. "To je tako, kot da bi splošni zdravnik lahko opravljal tudi delo na kirurgiji," je bil slikovit. Kežmah sicer z veliko stopnjo gotovosti ocenjuje, da se podatki na zgoščenkah, ki jih je policija prejela ob uslužbencev banke in nato zapečatila, kasneje niso več spreminjali, ne more pa o enaki gotovosti govoriti glede (ne)spreminjanja podatkov od izvirnika do kopije, ker ta ni bila narejena forenzično.
Ker torej zgoščenke, ki so jih kriminalistom izročili zaposleni v banki, ne predstavljajo istovetne, forenzične kopije, je stališča obrambe, da kot dokaz v postopku niso dopustne. Iztok Krumpak is specializiranega tožilstva pa v načinu kopiranja podatkov ne vidi nobene kršitve. "Zakon o kazenskem postopku (ZKP) res določa predvideni postopek zajemanja oziroma prelivanja podatkov in izdelavo forenzične kopije, vendar je obramba spregledala, da ZKP zavezuje policijo, ne pa drugih posameznikov, ki niso policisti," je poudaril tožilec Krumpak. Sicer pa je tožilec tudi mnenja, da je bil uslužbenec banke, ki je zajemal zahtevane strežniške podatke, vešč tega opravila. "Vodja preiskave je izpostavil, da je zajem obravnavanih strežniških podatkov potekal na popolnoma enak način, kot poteka zaseg strežniških podatkov na tako velikih in občutljivih strežnikih, kot je bančni," je spomnil tožilec.
Je bila to hišna preiskava ali ne?
Način zajema elektronske pošte obdolženih ni edino, kar problematizira obramba. Odvetnika Kovačiča in Skernišakove te dokaze hočeta izločiti tudi zato, ker policija obdolženih ni obvestila o tem delu hišne preiskave oziroma ju ni pozvala, da smeta prisostvovati zajemanju podatkov. Vodja preiskave Damijan Volovšek je na sodišču razložil, da se to ni zgodilo zato, ker Kovačič in Skernišakova nista bila več zaposlena v banki. Čeravno se je preiskovalec v svojem pričanju ves čas izražal, da se je v računalniškem centru banke opravljala hišna preiskava, tožilec Krumpak meni, da je predlog obrambe po izločitvi dokazov neutemeljen tudi zato, ker to sploh ni bila hišna preiskava. "Policija tam ni opravljala nobenih preiskovalnih dejanj v okviru hišne preiskave, ali povedano drugače, policija tam ni ničesar iskala. Kriminalisti so odredbo za hišno preiskavo uslužbencem Nove KBM vročili, nakar so jih pozvali, naj izročijo iskane strežniške podatke obeh obdolžencev. Ločiti je treba med zasegom v okviru hišne preiskave in zasegom prostovoljno izročenih predmetov," je poudaril tožilec in se ob tem skliceval na sodbo vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da prostovoljna izročitev zahtevanih predmetov ni preiskava. Dejstvo, da je zapisnik o zajemanju strežniških podatkov poimenovan zapisnik o hišni preiskavi, pa si Krumpak razlaga, da je preiskovalec tako ravnal iz previdnosti.
Zadnjo o tem, ali je zasežena službena elektronska pošta bančnikov v spisu zakonito ali ne, bo reklo sodišče. Kot smo že poročali, elektronska pošta ne razkriva zgolj uradne službene komunikacije, ampak tudi precej zasebno pošto Kovačiča s predsednikom vlade Janezom Janšo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
