Član Kavaškega klana kriminalista obtožil, da sta mu grozila s pištolo

Slovenska policija je v sredini maja aretirala več članov slovenskega dela mednarodne kriminalne združbe Kavaški klan, o čemer smo v Večeru poročali prvi. Nekateri vodilni člani združbe so v priporu, nekaj jih je še na begu. Eden od treh, ki so bili ustanovitelji slovenskega dela celice zloglasnega Kavaškega klana, ki prihaja iz Črne gore, se je pokesal in je julija lani postal tajni delavec policije. S svojimi zapiski in drugimi dokumenti ter sporočili iz sicer kriptiranih mobilnih telefonov, s katerimi so med seboj komunicirali člani kriminalne združbe, je preiskovalcem močno pomagal, da se je sicer izredno dobro organizirana kriminalna združba ujela v policijske lovke. Kje je trenutno ta skesanec, čigar identiteta je bila znana že v času hišnih preiskav, zdaj pa je razvidna tudi iz obsežne policijske kazenske ovadbe in tožilske zahteve za preiskavo, ni znano, saj ga slovenska policija varuje na tajni lokaciji. Po naših podatkih omenjeni sicer ni edini, nad katerim bdi policija. Od domnevno vpletenih v mamilarski posel Kavaškega klana je policiji podatke dal še eden, a kot pravi njegov odvetnik Renato Dukič, tega ni storil prostovoljno, ampak pod prisilo, zaradi česar se je moški konec maja odločil podati kazensko ovadbo. Posebnemu oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb na specializiranem državnem tožilstvu je naznanil, da sta mu kriminalista Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) grozila s pištolo in ga skupaj s sodelavci pretepla med zaslišanjem na NPU ter ga na ta način prisilila v sodelovanje s policijo. Kakšen status ima trenutno ta moški v zadevi Kavaški klan, ni najbolj jasno. Njegov odvetnik pravi, da z njim nima stika, je pa prepričan, da je trenutno pod varovanjem slovenske policije. Iz tožilske zahteve za razširitev sodne preiskave zoper člane Kavaškega klana namreč izhaja, da je treba njegovega klienta vabiti preko policije.

​Po podani ovadbi je izginil

​Tudi tega moškega, domnevno vpletenega v posle slovenske celice Kavaškega klana, je policija v sredini maja, ko je opravljala hišne preiskave, aretirala. V policijskem pridržanju osumljeni preiskovalcem menda ni bil pripravljen povedati ničesar, kasneje pa se mu je jezik razvezal od strahu, saj je bil, kot zatrjuje v kazenski ovadbi, v to prisiljen. V kazenski prijavi zoper kriminalista je razložil, da so ga zasliševali 15. maja v prostorih NPU. Na zaslišanju sta preiskovalca po njegovih besedah od njega zahtevala, naj pove vse o slovenski celici Kavaškega klana in o vsakem posamezniku, ki sta mu jih imenovala. Večkrat naj bi mu bila kriminalista na čelo prislonila cev pištole, moški pa je po lastnih besedah vztrajal, da ne bo povedal nič, ker ničesar ne ve. Ker ni hotel sodelovati, naj bi bila policija pritisk stopnjevala. "Odprla so se vrata, v sobo je vstopilo več oseb, ki so mu čez glavo vrgle nekakšno odejo in ga pričele tepsti po glavi in telesu," je odvetnik v imenu svoje stranke zapisal v ovadbo in povzel navedbe prijavitelja, da so se policisti, medtem ko so ga tepli, med seboj spodbujali in ga preklinjali. Braniti se ni mogel, saj je bil vklenjen in pod odejo, še piše v ovadbi. Ta tepež je trajal okoli deset minut, je opisal osumljeni, nakar so osebe prostor zapustile, z njim pa sta ostala samo preiskovalca, ki sta pričela zaslišanje. Kriminalista naj bi bila nato vztrajala, da osumljeni podpiše izjavo, ki sta jo spisala onadva, izgledalo pa je tako, kot da bi vsebino, ki je bila močno obremenilna za nekatere vodilne člane klana, povedal osumljeni. Ob tem naj bi bila kriminalista osumljenemu govorila, da bo tako ali drugače moral podpisati izjavo, mu ob tem znova pred očmi mahala s pištolo in mu grozila, da če izjave ne podpiše, se bo policija maščevala njegovim domačim, še izhaja iz kazenske ovadbe osumljenega. Ta se je po osmih urah zasliševanja zlomil in podpisal izjavo, o kateri v ovadbi trdi, da je bila plod kriminalistov in ne njega. Podpis pod to izjavo ga je rešil iz policijskega pridržanja. Policisti so ga odpeljali domov in ga nekaj dni varovali, ko so odšli, pa je osumljeni odšel k zdravniku, saj je imel po telesu več podplutb. Osumljeni se je kasneje odločil, da bo podal kazensko ovadbo, in za to angažiral odvetnika Dukiča, potem pa je izginil. Niti odvetnik niti osumljenčevi bližnji namreč ne vedo, kje je.

Ali so osumljenčeve navedbe v ovadbi resnica ali plod strahu pred drugimi člani Kavaškega klana, se bo pokazalo v sodnem procesu. Na policiji izvajanje nasilja in siljenje osumljenca k izdaji sicer odločno zanikajo. Je pa tiskovni predstavnik policije za področje kriminalitete Drago Menegalija ob tem dodal, da v zadevi Kavaški klan "služba generalnega direktorja policije izvaja notranjevarnostne postopke v zvezi z delom na NPU." V zvezi s podano ovadbo zoper preiskovalca NPU smo se obrnili tudi na specializirano tožilstvo, a zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov na naša vprašanja niso odgovorili.​

​Dva še vedno na begu

​Poročali smo, da je v slovenskem delu Kavaškega klana, ki naj bi ga bil ustanovil Filip Vrzić, njegova zelo tesna sodelavca pa naj bi bila Klemen Kadivec in skesanec, ki je julija lani postal tajni delavec policije in je močno obremenil predvsem vodilne člane klana, delovalo več ljudi, ki se med seboj v glavnem niso poznali. Šlo je za izredno dobro organizirano kriminalno združbo, ki je na veliko trgovala z drogo in tudi orožjem. Prvo zahtevo za uvedbo sodne preiskave je SDT na preiskovalni oddelek ljubljanskega sodišča podalo v sredini maja, potem ko je policija pridobila izjavo drugega skesanca, ki sicer trdi, da je bil prisiljen sodelovati s policijo, pa je SDT konec maja na sodišče vložilo dopolnitev zahteve za sodno preiskavo zoper osumljene. V njej so še natančneje opredeljene vloge Vrzića, Klemna Kadivca, ki je sicer od oktobra 2019 v priporu zaradi očitkov ugrabitve, njegovega brata Blaža Kadivca in Marca Skerbca, ki je po aretaciji Kadivca prevzel njegovo vlogo. Natančno je opredeljena tudi vloga Luke Arapovića, domnevnega vodje podcelice slovenskega dela Kavaškega klana, ki je bil določen za prevoz droge v Italijo. Drejc Kovač je na svojem domu v Naklem hranil drogo in orožje (droga je prihajala iz Nizozemske in Španije, orožje iz Slovaške), dokler nista bila transportirana naprej po Sloveniji in v druge evropske države, predvsem v Italijo, Nemčijo, na Hrvaško in Nizozemsko. Opisane so še vloge Maria Budimirja, Radislava Tepevca in več drugih članov združbe. Kriminalisti so v tej zadevi kazensko ovadili 48 ljudi, med njimi je 25 slovenskih državljanov. Šest jih je v priporu, a med njimi ni Arapovića in Kovača, saj sta še vedno na begu.