Sodnik Martin Jančar je v izreku sodbe med drugim dejal, da se je tožilstvo glede ubojev, ki so se očitali Radanu, preveč osredotočilo na osebnostne lastnosti Radana, spregledalo pa je bistvene in objektivne okoliščine v zvezi z očitki glede ubojev. "Če je nekdo odvisnik in zato moralno sporen, še ni morilec,” je dejal sodnik Jančar.
Glede kritike tožilke na pristranskost avstrijskega izvedenca pa je sodnik dejal, da so kritike tožilke neupravičene, saj je izvedenec zelo priznan strokovnjak v Avstriji in izven svoje domovine.
Glede kritike tožilstva, da sodišče ni imenovalo novega kliničnega psihologa po tistem, ko je izvedenec Friedel umaknil svoje mnenje, je sodnik Jančar dejal, da je kritika prav tako neumestna. Sodišče se v tem primeru ni ukvarjalo s tem, ali je bil Radan med kaznivimi dejanji prišteven ali ne. Radan se nikoli ni skliceval na to, da bi bil morda zmanjšano prišteven ali celo neprišteven. Zato ni bil potreben nov izvedenec.
Sodišče se je veliko ukvarjalo glede vzrokov smrti Radanovih bolnikov. Pri tem v rokah ni imelo veliko oprijemljivega. Za umrle bolnike ni bila opravljena obdukcija, ker po mnenju zdravnikov ni bila potrebna, saj so bili bolniki neozdravljivo bolni.
Poleg tega se ni mogel opraviti izkop trupel, ker so bili vsi Radanovi bolniki, ki naj bi jim vzel življenje, po smrti kremirani.
Andraž Teršek, ustavni pravnik:
"Zadevo komentiram glede na poročanje medijev o sodbi v primeru Radan. Posebej bi poudaril tri zadeve. Ne spomnim se primera, v katerem bi sodišče v sodbi tako kritično ocenilo delo tožilstva. A kadar sodišče oceni, da so za to podani dobri razlogi, sme in mora kritično oceniti delo tožilstva. Še posebej, če gre ne le za tako medijsko odmeven primer, ampak predvsem za primer, v katerem se posameznik sooči z grožnjo zelo stroge kazni in nepovratno škodo njegovi osebni in poklicni integriteti. Nekateri predstavniki pravne stroke že leta glasno govorimo o tem, da marsikateri tožilec in tožilka začne in vodi sodni postopek v slabi veri, strokovno nepravilno in pristransko. Kar je očitno in popolnoma v nasprotju z načeli, smotrom in etiko tožilskega dela. Skrajni čas je, da se ta problem začne intenzivno reševati, na vseh ravneh izobraževanja in vodenja tožilstva. In treba je reči: takšno tožilsko delo, ki ga samo sodišče oceni kot očitno pristranskega in nestrokovnega, mora voditi tudi do ustreznih poklicnih posledic."
Iz šestih umorov v štiri uboje
Afera je izbruhnila januarja 2015, ko je Slovenijo razburila informacija, da je zdravnik v ljubljanskem kliničnem centru samovoljno izvedel evtanazijo, ki je pri nas nezakonita. Ivana Radana so policisti in tožilstvo sumili šestih umorov bolnikov ter več drugih kaznivih dejanj. V javnost pa so tedaj prišle tudi informacije, da si je Radan na svoje ime, imena svojih sorodnikov in drugih bolnikov predpisoval velike količine psihoaktivnih zdravil, zlasti pomirjeval.
Maja 2015 je bil zanj odrejen pripor. V njem je prebil leto dni, nato so ga iz njega izpustili. Januarja 2015 je sedel na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča.
Neobičajno povabilo na večerjo
Sojenje zdravniku Radanu, ki je kmalu po izbruhu afere leta 2015 zdravniški zbornici vrnil zdravniško licenco, je zaznamovalo kar nekaj zanimivosti. Med sojenjem je predsednik sodnega senata sodnik Martin Jančar avstrijskega izvedenca Wolfganga Kröla povabil na večerjo, kar je bilo zelo neobičajno, saj sodniki tega običajno ne počnejo. Poleg tega so ves čas sojenja potekali besedni "boji" med Radanovimi odvetniki Milanom Krstičem in Gorazdom Fišerjem ter tožilko Katarino Bergant. Zelo osebno, na momente zelo žaljivo, se je nad strokovno mnenje strokovne priče tožilstva Mateje Lapoh "spravljal" avstrijski izvedenec Wolfgang Kröl, česa pri slovenskih izvedencih običajno ne vidimo.
Obramba je predlagala oprostilno sodbo
Če je tožilka Bergantova za Radana predlagala dvajsetletno zaporno kazen za vsa kazniva dejanja, ki naj bi jih bil storil Radan, pa sta njegova odvetnika Milan Krstič in Gorazd Fišer sodišču predlagala, da se Radana oprosti. V svojih zaključnih besedah sta izrazila prepričanje, da Radanu ni mogoče utemeljeno očitati nobenega kaznivega dejanja, Radan pa je zatrdil, da je vse naredil v dobro bolnikov in da dejanj, ki jih je obtožen, ni kriv.
Odvetnik Krstič je med drugim ocenil, da je bil postopek proti Radanu sprožen, da se je v UKC Ljubljana pozornost preusmerilo z drugih afer, kot je bila otroška srčna kirurgija. Zavrnil je tudi očitke glede neupravičenega predpisovanja zdravil, češ da je vsa zdravila predpisoval bolnikom, ki jih je prej pregledal in ki še danes jemljejo ta zdravila, glede zdravil, ki jih je Radan predpisal sebi, pa da je imel obdolženi navado iz nove škatlice pojesti eno ali dve tableti, nato pa je to zavrgel.