Izvedenci različno o prištevnosti morilca iz Zaloga pri Šempetru

Družinska tragedija v Zalogu pri Šempetru, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah 14. marca lani, bo v kratkem dobila prvostopenjski sodni epilog. Na celjskem sodišču se namreč v sklepno fazo preveša sojenje 37-letnemu Gregorju Ducmanu, ki je obtožen, da je na zahrbten in brutalen način med spanjem vzel življenje svoji materi in skušal življenje vzeti še svojemu očetu. A se je temu uspelo ubraniti in je kljub poškodbam, ki mu je z nožem prizadejal sin, zbežal iz hiše do bližnjih sosedov, ki so takoj poklicali na pomoč policijo in reševalce. Obdolženca so aretirali v gozdu v bližini hiši. Pri sebi je imel dva noža, prijetju se ni upiral. Zaradi ponovitvene nevarnosti je moral v pripor, nato ga je nekaj časa prestajal na forenzični enoti mariborske psihiatrije, zatem so ga ponovno vrnili v klasičen zapor za zapahe, kjer je še danes.

Soočenje psihiatrov ni bilo uspešno

Senat celjskega sodišča je na preteklih narokih ob zagovoru obdolženca neposredno zaslišal že številne priče, tudi sorodnike obdolženca in prijatelje, ki so v mesecih pred tragičnim dogodkom živeli na celjskih ulicah z obdolžencem. Zakaj je obdolženi dvignil roko nad lastno mater, v svojem zagovoru ni znal pojasniti, razlagal je, da je verjetno iz nje izganjal demone. Mati pa je na sojenju obdolžil, da je ona kriva za to, kakršen je on.

Ključna za presojo o obdolženčevi krivdi bodo mnenja psihiatrične in psihološke stroke. Glede tega se je zapletalo že pred sojenjem in se z neposrednim zaslišanjem izvedencev nadaljevalo na glavni obravnavi. Psihiatrinja Bojana Avguštin Ahčin, ki je prva izdelala mnenje o obtožencu, namreč vseskozi vztraja pri tem, da je obdolženec dejanje storil neprišteven. Dejala je, da se je pred in med dogodkom pri njem sprožila psihotična dekompozicija, ta pa je bila po njenem posledica tega, da je nekaj dni pred dogodkom začel jemati amfetamine. Izvedenka je pri obdolžencu ugotovila več sočasnih osebnostnih motenj, tudi duševno motnjo.

Psihiater Peter Pregelj, ki je predstavil izvedensko mnenje komisije za izvedenska mnenja Medicinske fakultete v Ljubljani, pa trdi, da obdolženec dejanja ni storil neprištevnega, ampak le delno zmanjšano prišteven. To pa zato, ker po njegovem prepričanju nima psihotične motnje. Izvedenec ugotavlja, da ima obtoženec dve motnji, sindrom odvisnosti od več psihoaktivnih snovi, druga pa je neopredeljena osebnostna motnja, ki naj bi bila prisotna tudi med kaznivim dejanjem. Omenjeni motnji sta tudi po njegovem vplivali na Ducmanovo ravnanje ob tragičnem dogodku. "Ni pa mogoče ugotoviti takšne psihične motnje, da obdolženi ne bi mogel razumeti pomena svojega ravnanja oziroma bi lahko bilo njegovo razumevanja in obvladovanje bistveno zmanjšano," je Pregelj povzel svoje ugotovitve. Izvedenca je sodišče na naroku tudi soočilo, a soočenje ni bilo uspešno, saj sta še naprej vztrajala vsak pri svojih ugotovitvah.

Droge zlorablja že 20 let

Na sodišču pa je pričala tudi klinična psihologinja Sanja Šešok. Ta meni, da gre pri obdolžencu za povprečno intelektualno sposobnega posameznika. So se pa njegove kognitivne sposobnosti začele hitro zmanjševati zaradi zgodnjega začetka jemanja drog, ki jih zlorablja že več kot 20 let. Ob tem pa je problem pri njem tudi v njegovi vzgoji, saj ni imel ustrezne obravnave za svoje čustvene in vedenjske motnje v otroštvu. Razvile so se mu blodnje, tudi dejanje je po njenem storil pod vplivom blodenj. "Vsako pomoč matere je dojemal kot grožnjo. Na podlagi halucinacij je menil, da mora ubiti mater, sicer bo ona ubila njega," je v sodni dvorani pojasnjevala Šešokova in dodala, da ima Ducman osebnostno motnjo, ki je pri njem hkrati duševna motnja.

Senat se je o različnih mnenjih izvedencev posvetoval, nato pa sprejel odločitev, da počaka na zapisnike posnetih pričanj izvedencev in tako šele na naslednji obravnavi, ki je razpisana za 23. marec, odloči, ali bo sodišče angažiralo še tretjega izvedenca psihiatrične stroke.