Če bi danes 39-letni Dalibor Kožul s Kozine priznal, da je bil eden od kurirjev v slovenski celici mednarodne hudodelske združbe Kavaški klan, bi tožilec Jože Levašič zanj predlagal šest let in pol zapora ter 14.000 evrov kazni. Pa tega ni storil. Še manj, tudi na sodišče ni prišel, da bi ga sodnik Tomaž Bromše o priznanju krivde sploh vprašal. Kožul namreč ni v priporu.
Ker je njegov zagovornik Bojan Celar povedal, da za narok ve in ker je vložil ugovor zoper obtožnico, je sodnik nato sklenil, da krivde ne priznava. Do zdaj sicer ni priznal še nihče od obtoženih, a morda bi ravno pri Kožulu lahko pričakovali preobrat: v preiskavi namreč ni molčal, kot večina, ampak priznal, da je prevažal drogo in opisal, kako je vse skupaj potekalo.
Klicali so ga Dalmatinec
V obtožnici piše, da je bil član slovenske celice, ki sta jo vodila Filip Vrzić in Klemen Kadivec, ko so slednjega priprli, pa Marco Skerbec. Celica naj bi bila v tujini kupila najmanj 534 kilogramov kokaina, dve toni konoplje, 30 litrov amfetamin baze, 10 kilogramov heroina in 96 kilogramov hašiša, ter nato drogo prepeljala do odjemalcev v Slovenijo in druge države. Kožul naj bi bil kurir in koordinator kurirjev v družbi Dak trans iz Divače, ki naj bi jo bil uporabljali kot krinko za nezakonite posle. V komunikaciji prek kriptiranih Sky telefonov naj bi uporabljal vzdevek Dalmatinac - iz Dalmacije tudi izvira. Zaslužil naj bi bil najmanj 83.875 evrov.
Novembra 2019 je s tovornjakom opravil prvi prevoz, 35,5 kilograma konoplje iz Nemčije k nam, zatrjuje tožilstvo. Februarja 2020 je v Divači prevzel dobrih 34 kilogramov konoplje in jo odpeljal v Avstrijo (devet kilogramov) in (ostalo) v Nemčijo. Še isti mesec naj bi bil v Nemčijo transportiral 35 kilogramov konoplje, denar od kupcev pa prepeljal v Slovenijo. V naslednjih mesecih (do septembra 2020) naj bi bil v Nemčijo enkrat peljal 49 kilogramov konoplje, drugič 64 in nato še 62 kilogramov, sodeloval pa tudi pri transportu 30 litrov amfetamin baze z Nizozemske v Zagreb. Takrat naj bi bil vozil Danko Vukojević, ki je bil danes prav tako vabljen na sodišče, a očitanega ni priznal. Če bi, bi tožilec predlagal dve leti in pol zapora ter 4000 evrov kazni.
Kožul naj bi bil prepeljal tudi šest kilogramov kokaina z Nizozemske ter koordiniral in usmerjal transport 148 kilogramov konoplje iz Španije. Takrat je bil voznik kurir Marko Plavšić, ki so ga policisti ustavili v bližini špansko-francoske meje. V sedmih avtih, ki so bili naloženi na prikolici tovornjaka, so našli črne torbe z drogo.
Ko je padel prvi kurir
Dalibor Kožul je priznal, da je šel kurir Marko Plavšić v Španijo po njegovih navodilih. V tovarni Seat pri Barceloni je moral naložiti avte, bilo pa je zmenjeno, da mu tja nekdo pripelje tudi torbe z drogo. Plavšić je sporočil, da je prevzel štiri torbe, nakar mu je Kožul naročil, naj ugasne Sky telefon; takšna so bila navodila, kajti bali so se, da Francozi lovijo Sky telefone. Darko N. mu je potem naročil, naj šoferja pokliče, ker je nekaj pozabil in res se je Plavšić vrnil in naložil še tri torbe. Potem se ni več javljal, ustavila ga je španska policija. Sam ga ni klical, ker ko je "droga naložena, ni komunikacije". Kožul sklepa, da je Darko N. takrat že sodeloval s policijo.
Sumili, da je policist
V preiskavi je Kožul opisal, kako ga je Radoslav Tepavac poklical, rekel, da ima nekaj zanj in omenjal konopljo ter prevoze na različnih relacijah iz tujine. Omenjal je tudi plačilo, 500 evrov. Pa je rekel, da bo poskusil. Njegov šef je bil Darko N. (ki je združbo kasneje prijavil policiji in ima zdaj status zaščitene priče, op. avt.). Dajal mu je navodila, mu priskrbel Sky telefon in razložil, kako deluje. Stroške za telefon je plačeval sam, 1200 ali 1400 evrov za pol leta. Najprej je prevažal denar, plačilo za drogo. Bil je vakuumsko zaprt, včasih je bilo za vrečki zapisano število, na primer 17.500 ali 33.700. Tako je bilo zato, da šoferji ne bi kradli. V tovornjaku ni imel posebnega skrivališča, a je nato vseeno začel voziti tudi konopljo. Drogo je vozil samo tja, do koder je imel legalen prevoz. Če je na primer v Münchnu moral razložiti kombije, roba pa je morala v Frankfurt, je ni peljal. Po telefonu je moral pošiljati fotografije krajev, kjer je bila predaja droge, da so vedeli za njegovo lokacijo.
Nekaj časa je bilo vse v redu, potem pa so za nekaj časa sodelovanje prekinili, saj sumili, da je policist. A so nato vseeno nadaljevali. Kot je dejal, je opravil vsaj deset do petnajst transportov. V obtožnici je marsikaj res, nekaj pa tudi ne, ker tovornjaka ni vedno vozil on, je povedal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
