Po besedah Damjana Mikliča so kriminalisti v devetdesetih letih obravnavali tudi do sto primerov umorov, ubojev in poskusov teh dejanj,od leta 2007 se številka giblje okoli 40 primerov letno.
Vodja oddelka za krvne in seksualne delikte v upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Damjan Miklič pravi, da je Slovenija glede števila umorov tako v Evropi kot v svetovnem merilu ena najbolj varnih držav. To je pokazala tudi ena od globalnih raziskav Urada ZN za droge in kriminal iz leta 2019, v vrhu po številu umorov so ameriške in afriške države, sledijo jim azijske, medtem ko je Evropa v skupnem deležu beležila manj kot pet odstotkov.
"Še v tej statistiki pa je Slovenija po številu umorov na 100.000 prebivalcev na osmem mestu na svetu, kar nas uvršča tudi med najbolj varne države v Evropi," je dejal Miklič in še dodal, da je v naši državi število umorov in ubojev že dlje časa v upadanju.
V devetdesetih letih so kriminalisti namreč letno obravnavali tudi do sto primerov, gre tako za poskuse kot za dokončana dejanja, po letu 2000 je število padlo na 60 do 80 primerov, od leta 2007 pa se številka giblje okoli 40 primerov letno. Nekoliko odstopajo leta 2015, 2018 in 2020, ko je bilo teh primerov po 45 ali več, leta 2016 pa jih je bilo skupaj le 26.
Skrb vzbujajoči so množični umori
Bolj skrb vzbujajoči so po njegovem mnenju kar trije množični umori v letu 2020, kakršnih v preteklosti niso veliko obravnavali. Spomin namreč na tovrstne umore v preteklosti seže le v leto 2002 v Rovinju, leto 2003 na Gorjancih in leto 2007 v Zdenski vasi.
Čeprav obstaja neko splošno prepričanje, da se večina najbolj krvavih obračunov zgodi znotraj družin, Miklič pravi, da je takih primerov okoli 30 do 35 odstotkov. Izstopata sicer leti 2018 in 2021, ko je bilo takih primerov nad 40 odstotkov. Tovrstnih kaznivih dejanj med zakonci, nekdanjimi zakonci ali zunajzakonskimi partnerji je za okoli petino.
"Marsikdaj se različni motivi prepletajo med seboj in jih je težko konkretizirati. Spor naj bi velikokrat, v več kot tretjini primerov, veljal kot pogost motiv v družini ali med znanci, po drugi strani pa je to lahko samo sprožilec za dejanje, medtem ko je vsaj 40 odstotkov umorov ali ubojev storjenih iz maščevanja ali sovraštva," je dejal Miklič.
Do okoli 15 odstotkov umorov se zgodi iz koristoljubja, približno enak delež je takih, ki so bili storjeni brez nekega pravega motiva, lahko tudi zaradi psihičnih motenj, desetina se jih zgodi zaradi ljubosumja, približno toliko jih je posledica različnih kriminalnih aktivnosti, kjer pa se dejanje lahko prav tako zgodi iz različnih motivov - koristoljubje, maščevanje, objestnost ali boj za prevlado med kriminalnimi združbami.
Neraziskanih je (le) dober odstotek primerov
Statistika po njegovih besedah med regijami ne izstopa nikjer. Največ tovrstnih dogodkov se sicer zgodi na območju ljubljanske in mariborske policijske uprave, ki sta največji, drugod pa številke iz leta v leto nihajo, vendar ni večjih odstopanj.
Velika večina najhujših kaznivih dejanj je uspešno preiskanih, saj je v zadnjih treh desetletjih ostalo neraziskanih za dober odstotek izvršenih dejanj. Na policiji nadaljujejo preiskave prav vseh dogodkov in nobenega primera ne pospravijo v predal. "Vse naše enote in vsi kriminalisti ter policisti damo od sebe vse, da vsako takšno nizkotno dejanje zoper človeka raziščemo in da storilca pripeljemo pred sodišče," pravi Miklič.
Od leta 2000 imajo neraziskanih še devet umorov ali ubojev, pred tem je bilo teh primerov 14. Za najstarejši primer velja umor s strelnim orožjem na območju Kodeljevega v Ljubljani iz leta 1991.
