O dogajanju so včeraj spregovorili tudi tisti, ki so pri projektu sodelovali v Etri, vendar ob ponudbi za nakup manjšinskega deleža niso imeli dovolj denarja.
Na nadaljevanju sojenja zoper lastnika Kolektorja in direktorja časopisa Delo Stojana Petriča in štiri soobtožene zaradi prevzema podjetja Etra 33 leta 2010 je danes na Okrožnem sodišču v Novi Gorici pred sodni senat stopilo 11 prič, ki so poznale ali celo sodelovale v postopku nakupa deležev ob prevzemanju ljubljanskega podjetja s strani Kolektorja in treh manjših lastnikov.
Specializirano državno tožilstvo Petriču očita, da je pri prevzemu Etre zlorabil položaj predsednika uprave družbe Kolektor Group, ostalim soobtoženim Urošu Stabeju, Tomažu Kmeclu, Petru Novaku in Metodu Smrekarju pa pomoč pri tem kaznivem dejanju. Petrič naj bi bil dvema članoma iz vodstva družbe Etra, Kmeclu in Novaku, pridobil 1,8 milijona evrov premoženjske koristi, navaja tožilstvo.
Očitek o premoženjski koristi so prepolovili
Sumi zoper peterico se vlečejo že od julija 2016, ko so preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) šest let po Kolektorjevem prevzemu družbe Etra 33, danes Kolektor Etra, v odmevnih hišnih preiskavah iskali dokaze, da so se vpleteni v domnevno sporni posel z zlorabo položaja okoristili za več kot tri milijone evrov. Od hišnih preiskav do kazenske ovadbe, ki jo je NPU na specializirano tožilstvo vložil julija 2017, so preiskovalci prvotni očitek (več kot tri milijone evrov premoženjske koristi) skrčili na okoli 1,8 milijona evrov. (čk)
Vse priče, ki so danes stopile pred sodni senat, so opisovale dogajanje pred in med prevzemanjem Etre s strani Kolektorja in treh manjšinskih lastnikov, družbe Transing ter Novaka in Kmecla, pri tem pa pritrdile obtožencem. Kolektor ni želel kupiti več kot 75 odstotkov Etre, ker pa je bilo naprodaj le podjetje v celoti, so v družbi iskali še druge investitorje, ki bi bili pripravljeni kupiti manjšinski delež ljubljanskega podjetja, so navajale.
Novaku in Kmeclu je bila tudi sicer s strani lastnika Etre 33, družbe Sarini, ob prodaji obljubljena možnost nakupa manjšinskega deleža po znižani ceni. Za petodstotni delež sta plačala približno 900.000 evrov manj, kot naj bi, če bi zanju veljala ista cena, kot je bila dogovorjena s Kolektorjem, so na sodišču potrjevale tudi priče.
Alan Perc, ki je med prevzemom vodil Etro 33, je povedal, da je bil popust pri nakupu namenjen le manjšinskim vlagateljem, in ne tudi ostalim. Za popust pri nakupu deleža pa je obstajala obveznost družbe Sarini do Novaka in Kmecla, zato je bila prodajna cena za petodstotni delež dogovorjena med njimi. Pri tem Kolektor ni imel nobene besede, so povedale priče.
Sarini naj ne bi želel prodati Etre, vendar pa je podjetje potrebovalo soinvestitorja pri takratnem velikem projektu, razvoju in izdelavi 400-kilovoltnega transformatorja. Tako je prišlo do začetka dogovarjanja o prodaji Etre, Kolektorju in manjšinskim solastnikom pa se je nakup podjetja zdela dobra naložba, je bilo slišati tudi na današnji obravnavi.
O dogajanju so spregovorili tudi tisti, ki so pri projektu sodelovali v Etri, vendar ob ponudbi za nakup manjšinskega deleža niso imeli dovolj denarja. Sojenje se bo nadaljevalo 14. februarja.
