Nekdanji vidni član SDS Gregor Jeza vlomil v frizerski salon v Mariboru

Zaradi afere Elektrooptika Gregor Jeza trenutno prestaja dve leti in tri mesece tako imenovane kazni vikend zapora.

Igor Napast

Znani Mariborčan Gregor Jeza, nekoč vidni član SDS, vikende trenutno preživlja v zaporu. Ni še namreč odslužil dveh let in treh mesecev tako imenovane vikend zaporne kazni, ki ga je doletela zaradi vpletenosti v skoraj milijonsko oškodovanje paradržavnega podjetja Elektrooptika, katerega predsednik uprave je postal decembra 2012, v času druge vlade Janeza Janše.

Afera Elektrooptika ni edina zaznamba v kazenskem dosjeju Gregorja Jeze. Zaradi sramotnega incidenta, ki si ga je privoščil med predlanskimi prvomajskimi prazniki, si je bil pred dnevi prisiljen nekaj časa za pravosodje utrgati tudi med tednom. Sodišče ga je 16. marca poklicalo na kazensko odgovornost zaradi očitka, da je v noči na 2. maj 2020 vlomil v frizerski lokal v bližini Medicinske fakultete v Mariboru.

Kdo je Gregor Jeza

Gregor Jeza je bil dolgo pomemben član SDS. V obdobju prve vlade Janeza Janše je bil direktor družbe Hit Šentilj. Igralnico Mond v Šentilju je neuspešno vodil do marca 2010. Leta 2012, v obdobju druge Janševe vlade, je nastopil kot pomagač Janše pri dražitvi njegove nekdanje parcele v Trenti. Decembra 2012 je postal predsednik uprave podjetja Elektrooptika in že mesec kasneje izpeljal prvo potezo drznega načrta, s katerim je bila družba kasneje oškodovana za slab milijon evrov.

Njegovo ime se omenja tudi v kontekstu osebnega stečaja razvpitega Mariborčana Roka Snežiča, in sicer v okviru podjetja Prima Immobillia, ki je leta 2014 na javni dražbi kupilo vsa tri Snežičeva stanovanja v Mariboru in Fiesi. Zdaj je edini lastnik tega podjetja Združenje davkoplačevalcev Slovenije, ki ga vodi Gregor Jeza. Jezo in Snežiča se je jeseni 2020 v medijih veliko omenjalo tudi v kontekstu imenovanja vodstva Nacionalnega preiskovalnega urada, saj sta oba stara znanca direktorice urada Petre Grah Lazar.

Na kraju zločina pustil krvave sledi

Informacija, da je Jeza vlomil v frizerski salon ob Taborski ulici, je Večer dosegla že nekaj ur po dejanju. Stopili smo v stik z oškodovancem in razkazal nam je posledice vloma. Storilec je v salonu povzročil pravo razdejanje. Med lomljenjem inventarja se je poškodoval in na kraju zločina pustil celo svoje krvave sledi. Oškodovanec Rok H. C. ni skrival podatka, da je bil povod za vlom najbrž dolžniško-upniško razmerje. Ko je zašel v finančne težave in se je njegov salon prodajal na dražbi, je namreč Jezo prosil, da mu posodi 20 tisoč evrov. Jeza denarja ni izročil njemu, dal ga je njunemu skupnemu prijatelju, ki je nato salon kupil na dražbi in postal lastnik "na papirju", da je Rok H. C. lahko v njem še naprej opravljal frizersko dejavnost. Prvega maja 2020 je Jeza poklical frizerja in terjal vračilo posojila. Zahteval je tudi zaostalo najemnino in zamudne obresti. Kot je povedal oškodovanec, sta se s posojilodajalcem dogovorila, da mu bo denar vrnil po praznikih. Kaj je razjezilo Jezo, da je še isto noč na silo vstopil v lokal in razbil vse, kar mu je prišlo pod roke, se v kazenskem procesu ni razčiščevalo.

Takšne so bile posledice vloma, ki ga je obtoženi slabi dve leti po dejanju odkritosrčno priznal.

Vesna Lovrec

Dan po dogodku nam je Jeza po telefonu zagotavljal, da do kazenskega postopka ne bo prišlo nikoli, saj da je lokal financiral on in da lahko z njim počne, kar hoče. Opozoril nas je celo, da so ga vloma obtožili ljudje sumljivega slovesa, ki so zaradi kaznivih dejanj že bili za zapahi, pri tem pa pozabil na dejstvo, da je bil sam obsojen zaradi zlorabe položaja, s čimer je omogočil skoraj milijonsko oškodovanje Elektrooptike, in je to na sodišču tudi priznal.

"Lahko priznanje sprejmem brez slabe vesti?"

Policija je v ravnanju Gregorja Jeze v Taborski ulici prepoznala dve kaznivi dejanji: veliko tatvino in poškodovanje tuje stvari. V sodni preiskavi marca lani je očitano zanikal, prek svojega odvetnika Mihe Šošiča je ugovarjal tudi zoper obtožnico, zato sodnica Tanja Rot na predobravnavnem naroku priznanja obtoženega ni pričakovala. A jo je Jeza presenetil. "Priznam krivdo," je bil kratek v sodni dvorani. Sodnica se je začudila. "V preiskavi ste zanikali, ugovarjali ste zoper obtožnico. Ali stoji kaj zadaj za vašim priznanjem? Ga lahko sprejmem brez slabe vesti?" je tipala obtoženca v smeri, ali mu je morebiti kdo grozil, ga izsiljeval, da si je nenadno premislil. "Obdolženi pravi, da je krivdo priznal zato, ker je očitek resničen," je v imenu Jeze pojasnil njegov odvetnik.

Sodnica je skomignila z rameni, nakar je obdolženega opomnila, da lahko v zaključni besedi opiše okoliščine, ki bi lahko vplivale na višino sankcije. Jeza njenega namiga ni izkoristil. Navsezadnje mu je tožilka Aleksandra Kolarič že pred narokom predstavila, da bo v primeru priznanja zanj zahtevala samo pogojno kazen. "Za kaznivo dejanje velike tatvine pet mesecev zapora, za poškodovanje tuje stvari dva meseca zapora, nakar naj mu sodišče določi enotno kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let," se je glasila tožilkina ponudba. Ker se je s predlogom strinjal tudi obtoženi, je sodnica sledila tožilki in Jezo obsodila na pol leta pogojnega zapora s preizkusno dobo dveh let. Ker je obsojeni uradno brez premoženja, ga je sodišče oprostilo plačila sodnih stroškov in takse, moral pa bo plačati stroške oškodovanca, ki jih je imel ta s svojim pooblaščencem.

Popival, povzročil nesrečo in pobegnil

Gregor Jeza v sodni dvorani ni presenetil samo s priznanjem, ampak tudi s tem, da se ni skliceval na okoliščino, da so mu pamet tisto noč zmešali maligani. Za to je imel celo dokaz, saj so ga policisti pred vlomom obravnavali zaradi prometne nesreče, ki jo je povzročil v Gregorčičevi ulici v Mariboru. Z avtomobilom je poškodoval dva ali tri (parkirane) avtomobile in s kraja nesreče pobegnil. Ko so ga izsledili in preverili z alkotestom, so ugotovili, da je prometno nesrečo z materialno škodo povzročil pod vplivom alkohola, o čemer so policisti z obdolžilnim predlogom obvestili okrajno sodišče.

Obtožil ga je kraje, ki pa ni bila dokazana

Oškodovanca Roka H. C. ni bilo na narok. Prek svojega pooblaščenca, odvetnika Tareka Najija, je v procesu zoper Jezo vložil premoženjskopravni zahtevek v višini okoli 20 tisoč evrov. Nastalo škodo v salonu je frizer ocenil na nekaj več kot 15 tisoč evrov, dodatnih 2000 evrov pa je od Jeze zahteval zaradi desetdnevnega izpada dohodka. Obtožil ga je še kraje kuverte z 2300 evri, ki naj bi jo bil hranil v salonu, kar pa v postopku ni bilo dokazano, zato tožilstvo v obtožnici tega Jezi ni očitalo. Rotova je odločila, da sodišče o premoženjskopravnem zahtevku v kazenskem postopku ne bo presojalo, zato je oškodovanca napotila na pot pravde.