Obsodilna sodba za poskus uboja v Mežici

Petčlanski sodni senat je 47-letno Mirjam Vasle na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu spoznal za krivo kaznivega dejanja poskusa uboja. Obtoženka naj bi bila tako 25. septembra lani poskusila vzeti življenje zunajzakonskemu partnerju Marku L., ko je z nožem v roki, skupne dolžine 30 centimetrov, vstopila v spalnico, kjer je moški na hrbtu ležal na postelji, se usedla, mu najprej zagrozila, da ga bo ubila, nato pa z nožem zamahnila proti njemu in ga zabodla v levi del prsnega koša. S tem mu je povzročila štiri centimetre veliko vbodno rano na levi polovici sprednje strani prsnega koša. Nato je spalnico z nožem v roki zapustila. Naklepno kaznivo dejanje je začela, a ga zaradi naključnega spleta okoliščin, ko se je konica noža zapičila v rebrno kost, kar je preprečilo, da bi celotno rezilo povzročilo globlji vbodni kanal, to pa bi lahko vodilo v smrt, ni dokončala. V času storitve kaznivega dejanja je imela zaradi hude alkoholiziranosti - v krvi je imela najmanj 1,66 grama alkohola na kilogram krvi -, ki ji je povzročala notranjo napetost in tesnobo, zmanjšano sposobnost inhibicije, ustavljanja neprimernih vedenj. Njena zmožnost razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoja ravnanja je bila bistveno zmanjšana. Za storjeni poskus kaznivega dejanja uboja so ji ob omilitvenih določilih izrekli kazen treh let zapora, v zaporno kazen pa se šteje tudi čas, ki ga je prestala v priporu od dneva dogodka naprej. Izrekli so ji še varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki se bo izvajal v enoti za forenzično psihiatrijo oddelka za psihiatrijo UKC Maribor.

Čas v zavodu bo vštet v kazen

Sodišče bo po preteku šestih mesecev vsakokrat znova odločilo, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebna. Izvrševanje varnostnega ukrepa se bo ustavilo, ko bo potekel čas, za katerega ji je izrečena kazen, obtoženki pa se čas, prestan v zdravstvenem zavodu, šteje v čas trajanja te kazni. Če bo čas varnostnega ukrepa krajši od izrečene kazni, lahko sodišče odredi, da mora obsojenka prestati ostanek kazni ali pa bo odpuščena na pogojni odpust. Obtoženko so oprostili plačila stroškov postopka. Pripor so podaljšali do pravnomočnosti sodbe oziroma do nastopa kazni, obtožena pa je po izreku sodbe izjavila, da želi predčasno na prestajanje izrečene ji kazni.

Obtožena je bila na dan, ko je storila kaznivo dejanje najprej v gostilni, kjer je veliko spila. Nekaj časa je bil z njo tudi partner, kasneje pa se spominja le še prepira doma, pa tudi tega, da je bila v stanovanju kri in jo je potem z brisačo obrisala. Zavedala se je tudi, da je njen zunajzakonski partner nekam odšel, a ob tem se ji ni zdelo, da se je zgodilo kaj hudega.

Povedala je še, da pije vsaj trikrat tedensko in da so odvisnost od alkohola opazili tudi njeni domači. Na glavni obravnavi je nato dejala, da želi čim prej na zdravljenje in da v priporu abstinira. Marko L. je povedal, da je doma med njima res prišlo do spora, da je bila Vasletova histerična, zato jo je prijel za roke in lase z namenom, da bi se pomirila. Ko je z nožem v roki stopila v sobo, mu je očitala, zakaj jo je tepel. Partner obtožene je med sojenjem Vasletovi tudi stopil v bran​, ko je dodal še verzijo, da je nož nanj naslonila, sam pa se je ustrašil, se nagnil naprej oziroma "jo ruknil", a to, da se je dejanje zgodilo na način, kot je zapisano v izreku kaznivega dejanja, je potrdilo več dokazov, zlasti pa mnenje izvedenke travmatologinje Simone Šramek Zatler, ki je tudi opisala način nastanka poškodbe. Medicinsko dokumentacijo, s katero je bila seznanjena izvedenka, je danes pojasnjevala tudi izvedena priča, zdravnik Peter Kadiš. Razčiščevali so, ali je nož resnično zadel kost. Ugotovili so, da je šlo za hrustanec, ki je del kosti.

Upoštevali nekaznovanost, obžalovanje ...

Za kaznivo dejanje poskusa uboja je sicer predpisana kazen od pet do 15 let zapora, a ob upoštevanju zagovora, alkoholiziranosti in izvedenskega mnenja, ker je obtožena kaznivo dejanje storila v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, so ji (lahko) izrekli eno leto zapora ali več ter obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu. Slednje, da sodišče uporabi omilitvena določila in izrek kazni pod mejo specialnega minimuma, torej treh let zapora, je ob predlogu za izrek sankcije predlagala že višja državna tožilka Branka Čas. Tudi senat je ugotovil, da gre za dejanje, ki je ostalo pri poskusu, stanje bistveno zmanjšanje prištevnosti pa po kazenskem zakoniku omogoča milejše kaznovanje. Ob tem je sodišče upoštevalo še nekaznovanost obtožene, skrb za nepreskrbljenega otroka, obžalovanje storitve kaznivega dejanja in pripravljenost na zdravljenje.