Obtoženi umora trdi, da je ravnal v paniki, ker je bil napaden

Dve leti bo minilo 1. februarja od takrat, ko je 45-letni Polzeljan Andrej Vrščaj na vrtu pred hišo svojih staršev v središču Polzele vzel življenje materinemu prijatelju, 69-letnemu Vinku Pekliču. Sodeč po zapisanem v obtožnici, se je Vrščaj sprl z njim, nato pa ga s sekiro petkrat udaril in ga tako hudo poškodoval, da je moški umrl na kraju. Usoden je bil peti udarec s sekiro, ki mu je poškodoval hrbtenjačo. Obtoženi je poškodoval tudi svojo mater Nežo Vrščaj. Ko je prihitela na pomoč prijatelju, jo je sin odrinil, zato je padla in si poškodovala roko.

Vrščaju na celjskem sodišču sedaj sodijo že v drugo. Na prvem sojenju je bil zaradi naklepnega umora obsojen na 23 let in pol zapora, a je bila ta sodba po pritožbi razveljavljena in vrnjena v ponovno sojenje, saj so višji sodniki ocenili, da so bila odločilna dejstva v prvostopenjski sodbi premalo pojasnjena.

"Bil sem ves paničen"

Obdolženi se je na pričetku ponovljenega sojenja zagovarjal le z nekaj stavki. "Tisti dan sem bil napaden in ves paničen. Niti slučajno se nisem zavedal, da sem poškodoval tudi svojo mamo. Sicer pa vztrajam pri svojem pisnem zagovoru, ki sem ga prebral že na prvem sojenju," je izjavil sodnemu senatu. V prvem sojenju je povedal, da je pokojnega Pekliča poznal že dolga leta. Spomnil se je, da je materi usodnega dne obljubil, da ji bo pomagal pri spravilu drv. Ko je tisto soboto prišel domov na Polzelo, se je bal, da bi Peklič videl njegovega partnerja, ki je prišel z njim. Ni ga namreč maral, večkrat se je iz njega tudi norčeval. Zato je šel najprej s svojim partnerjem v sobo v zgornje nadstropje hiše, nakar se je preoblekel in odšel pomagat Pekliču sekati drva. Skupaj sta jih sekala in skoraj končala delo, le grčave hlode sta pustila. Nato sta odšla v kuhinjo na kosilo. A obdolženi Vrščaj ni sedel k mizi, hodil je sem in tja in se nato vrnil na vrt, saj je hotel dokončati delo. "Tedaj mi je nek glas rekel, da moram ubiti Vinka, da bi rešil svet. Sedaj to obžalujem. Takrat nisem slišal mame in drugih, ki so kričali. Bal sem se samo za svoje življenje, ko sva se z Vinkom ruvala. Potem me je Vinko tudi prijel za roko. V tistem trenutku sem se ustrašil, da bo on mene napadel. Takrat sem panično zamahnil s sekiro, ker sem hotel le preživeti. Se pa ne spomnim, kdaj in kolikokrat sem zamahnil proti žrtvi. Vem le, da sva se gledala iz oči v oči," je tedaj odgovoril na vprašanja tožilca. Poškodbe na pokojnem so pokazale, da je udarce s sekiro dobil v zadnji del glave in vratu.

Mati mu je na sojenju stopila v bran

Na sodišču so zaslišali obdolženčevo mater in njegovega prijatelja. Neža Vrščaj je pričala, kako je skozi kuhinjsko okno videla ruvanje med sinom in Pekličem. "Kot sem pritekla ven, sem videla, kako se moj sin brani pred Pekličem, kako ga drži stran. Ko sem ju hotela ločiti, pa sem padla in si zlomila roke. Sin v rokah ni imel nobenega orodja. On se je le branil pred Pekličem," je obdolženca branila mati in dodala, da se je vse zgodilo, ker je bil njen sin v stresu. Vsakič, ko je bil pod stresom, pa je imel po njenih besedah občutek, da ga preganjajo, imel je strahove. Mati o obdolženem zatrjuje, da je shizofrenični bolnik.

Obdolženčev prijatelj Edin Muratović je povedal, da o dogodku pred stanovanjsko hišo ne ve nič, saj je tisti dan spal v zgornjem delu hiše - počival je po nočni izmeni v službi. Spominja pa se Vrščajevega vedenja v dneh pred dogodkom in na dan tragedije. "Bil je nervozen, živčen, slabe volje. Deloval je izgubljen in zmeden. Tudi jokal je in se tresel," je pojasnjeval Muratović. Nato pa pripomnil: "Obtoženi ni morilec, njegovo dejanje je posledica njegove bolezni."

Sojenje se z zaslišanjem prič nadaljuje v petek.