Včeraj, dve leti in pol po tem, kar so mu predali sodni spis, je izvedenec Janko Šavnik z Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij na sodišču le predstavil svoje ugotovitve. Delo, ki ga je opravil, vsekakor ni bilo majhno - prebiti se je moral skozi kopico podatkov na dveh trdih diskih, digitalnem fotoaparatu in številnih DVD-nosilcih, ki so jih 25. marca 2016 policisti med hišno preiskavo zasegli Ljubljančanu Primožu Burgerju, ki mu zdaj sodijo zaradi zalezovanja mladoletnice in posesti pornografskega gradiva.
V obtožnici piše, da je policija na zaseženih elektronskih nosilcih našla okoli 5000 fotografij golih otrok, posnetih v nudističnih kampih v Rovinju, Poreču in na Krku. Bilo je tudi 252.000 fotografij golih otrok v seksualnih položajih oziroma žrtev spolnih zlorab, 439 videoposnetkov otrok z nudističnih plaž in tudi slike golih otrok, posnetih med športnimi aktivnostmi. Šavnik je ugotovil, da je bila kopica datotek sicer že izbrisana, glavnina v tednu pred hišno preiskavo. "Živih" in neposredno dostopnih je ostalo 2800. "V gradivo je vpogledoval pogosto," je glede Burgerjevih ogledov fotografij in drugih posnetkov pojasnil izvedenec.
Zakaj brisanje?
Danes 45-letnemu obtožencu so prišli na sled po prijavi najstnice, da jo neki Primož že dolgo nadleguje prek družbenega omrežja in da jo je neka, očitno ista oseba, začela zalezovati tudi v živo. Kot se je izkazalo, je bila stara komaj dvanajst let, ko ji je na facebook začel pošiljati sporočila, da jo ljubi, si jo želi "z dušo in telesom" in da je seksi, imenoval jo je "mucika", "ognjevita", "sladka nagica", "fatalčica" ... Potem se je začel še smukati pred njeno osnovno šolo in kasneje okoli gimnazije ter poskušal vzpostaviti stik z njo. Prestrašena se je zaupala staršem in obrnili so se na policijo. In potem je sledila hišna preiskava pri Burgerju, kjer so našli še pornografsko gradivo.
Izvedenec Šavnik je po pregledu zaseženih elektronskih nosilcev ugotovil, da so datoteke s pornografskim in drugačnim seksualnim gradivom nastajale več let: vse od leta 2011, največ pa jih je nastalo v letu pred aretacijo. Na obeh trdih diskih jih je našel okoli 53.700. Večina je bila že izbrisana, a se jih je s posebnim programom dalo spet "priklicati". Nekaj jih je bilo izbrisanih leta 2015, večina pa med 18. in 24. marcem 2016. V vprašanje, zakaj ravno takrat, se včeraj niso poglabljali. Bi pa lahko sklepali, da je Burger posumil, da se nekaj dogaja, in je skušal izbrisati obremenilne sledi.
(Ne)zakoniti dokazi
Zagovornik Aleš Kovač že od začetka sojenja zatrjuje, da njegov klient ne more biti obsojen zaradi posesti pornografskega gradiva v tistih primerih, ko so bile datoteke že izbrisane. "Postopek naj se koncentrira na 'žive' datoteke. 'Oživljanje' izbrisanih s posebnimi programi, ki jih na računalniku ni imel nameščenih, kot je to storila policija, je nezakonito," je dejal včeraj. Predlagal je, da te dokaze izločijo iz sodnega spisa. Če bi mu sodnica Deja Kozjek dala prav, pa še njeno izločitev, ker se je z nedovoljenimi dokazi seznanila. Sodnica se ni strinjala. Kot je pojasnila, tožilstvo Burgerju očita, da je imel pornografsko gradivo "dalj časa v posesti". Opozorila pa je tudi na sodno prakso, da je kaznivo tudi tisto, kar je z dostopnimi programi mogoče obnoviti.
Zanimivo je, da je po ugotovitvah izvedenca dva meseca po zasegu računalnika vanj spet nekdo posegal. Izbrisanih je bilo 1120 zapisov. Kot je povedal, to njegovih siceršnjih ugotovitev ne spremeni, a zagovornik je predlagal poizvedbe na policiji, saj da gre za vprašanje zakonitosti preiskave. Sodnica mu je ugodila. Upa, da bo odgovor dobila do 13. oktobra, ko bodo glavno obravnavo nadaljevali. Takrat se bodo lotili tudi pregleda zaseženih fotografij in posnetkov. Včeraj je bilo jasno videti, da bi se temu, če bi le bilo mogoče, najraje izognili.
