Pričela se je tretja letošnja nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in psihoaktivnih snovi v prometu in bo potekala vse do 31. decembra. V sodelovanju s policijo javna agencija za varnost prometa, ministrstvo za zdravje, Zavod Varna pot in Zavod Vozim pozivajo k odgovorni vožnji, z namenom, da najlepši mesec v letu ostane tudi v lepem spominu.
Policisti bodo preverjali psihofizično stanje voznikov, Javna agencija RS za varnost prometa pa bo v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in občinami izvedla preventivne aktivnosti. Agencija je za aktivnosti v decembrski akciji že razdelila 6000 novih letakov in 700 plakatov lokalnim skupnostim, sodeluje jih preko 60.
Zaradi pijanih letos 17 smrtnih žrtev
Skrb vzbujajoč je podatek, da opiti vozniki povzročijo kar desetino vseh nesreč. Letos (do vključno 4. decembra) so jih 1416, kar je za štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani, se je pa zmanjšal odstotek smrtnih prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola. Zaradi pijanega povzročitelja je v nesrečah letos umrlo 17 ljudi, lani 37. Največ povzročiteljev smrtnih nesreč je bilo iz starostnih skupin od 35 do 44 let in od 55 do 64 let, vsaka je odgovorna za štiri umrle.
Policija je letos opravila že več kot 380.000 preizkusov alkoholiziranosti in obravnavala več kot 12.000 alkoholiziranih voznikov, kar je približno 1000 več kot v zadnjih letih. Ta številka sicer pove, da je policija na tem področju bolj aktivna, žal pa so takšne številke hkrati tudi skrb vzbujajoče.
Alkohol ni problem samo v prometu
Že na nedavni okrogli mizi šeste sezone iniciative Heroji furajo v pižamah je Matjaž Leskovar z Generalne policijske uprave (GPU) navedel, da 90 odstotkov nesreč, pri katerih je prisoten alkohol, povzročijo moški, stari od 25 do 44 let. Kar tri četrtine jih je voznikov avtomobilov, desetina jih je v prometu udeleženih s kolesom. Sedem odstotkov predstavljajo še vozniki motornih koles in mopedov.
Sicer pa alkohol ni problem samo v prometu. "Za naše okolje je zelo značilna 'mokra kultura'," razmišlja Karmen Henigsman z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pivske navade se prenašajo iz roda v rod, do alkohola smo Slovenci izjemno nekritični, obenem je tudi zelo dostopen. Tako mladi kot odrasli Slovenci smo pri pitju alkohola nad mednarodnim povprečjem, kažejo raziskave. Vsak drugi odrasli pije čezmerno vsaj enkrat v letu, vsak sedmi petnajstletnik in četrtina sedemnajstletnikov pa pije alkohol vsaj enkrat na teden, kar je zelo pogosto in posebno problematično zaradi vpliva, ki ima na razvijajoče se možgane. "Treba je spremeniti odnos do alkohola nasploh, ne le v prometu," zato opozarja Henigsman z NIJZ.
Heroji furajo v pižamah
Akcija oziroma pobuda Heroji furajo v pižamah želi vzpodbuditi ljudi, da ne sedejo pijani za volan, ampak naj pokličejo nekoga, ki jih bo trezen varno pripeljal domov. Prav temu je namenjen tako imenovani herojski vavčer, ki ga najdete na spletni strani Heroji.si. Z njim svojemu bližnjemu ali prijatelju sporočite, da lahko vavčer kadarkoli nameni za to, da vas pokliče na pomoč, ko bo alkohola preveč za vožnjo domov.
Slovenskih izrazov za pijanost kot inuitskih za sneg
"O naši družbi pove ogromno že to, koliko izrazov imamo za biti pijan: nažgan, nabasan, nažvižgan, nabrlizgan, v rožicah, vinsko utrujen … Skoraj toliko, kot jih imajo Inuiti za sneg," kruto resnico na humoren način izpostavlja antropolog, izredni profesor na ZRC SAZU Dan Podjed. Prepričan je še, da je treba (čim prej) razbiti tudi našo iluzijo o "ideji moškosti". Da je torej "pravi moški" tisti, ki pije, ki sede v avto, ko še komaj lahko stoji, nato pa pelje domov. "Pravi moški si, če si odgovoren do sebe, do družine in tudi do družbe ter v takem stanju ne sedeš za volan," je dal vedeti. Da pa se z mlado generacijo to spreminja in da mladi dajejo upanje na lepšo, manj krvavo prihodnost, so se z antropologom strinjali vsi sodelujoči na okrogli mizi. "Odrašča namreč generacija, ki bo vzgajala starejše. Moramo ji prisluhniti," je še dodal.
Slovenci smo sicer narod, ki se ne trudi delati prekrškov zato, da bi bili varni, ampak raje iščemo poti, kako bi prekršek storili, ne da bi nas ob tem ulovila policija. Kar, seveda, ni v redu. Do 27. novembra je letos na slovenskih cestah namreč umrlo že 86 ljudi. Mnogi prav zaradi alkohola. Povprečna koncentracija tega pri povzročiteljih nesreč se je od lani celo zvišala - z 1,41 na 1,44 g/kg alkohola v krvi. "To je ogromno," je jasen Matjaž Leskovar z GPU. Ob velikih količinah alkohola v organizmu pa moramo upoštevati, da njegova razgradnja zahteva čas in da se ga ne bomo znebili z globokim dihanjem, bruhanjem ali tekom na Šmarno goro. "Četudi gremo močno opiti spat okoli desetih zvečer, obstaja velika verjetnost, da bomo ob šestih zjutraj še vedno vozili pod vplivom alkohola," je še opozoril.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
