Damijana Žišt
Na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča je danes na predobravnavnem naroku sedel nekdanji predsednik uprave Factor banke Boris Pesjak. Tožilec specializiranega državnega tožilstva Boštjan Jeglič mu v obtožnici očita kaznivo dejanje zlorabe položaja, kar naj bi bil storil pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Tožilstvo ga obtožuje, da je leta 2010 odobril sporno posojilo podjetju Merkur v višini osem milijonov evrov, posojilo pa ni bilo nikoli odplačano. Pesjak krivde bo obtožnici ni priznal, zato se bo zanj začelo "klasično" sojenje.
Za Pesjaka je to že drugi kazenski postopek v zvezi z oškodovanjem Factor banke. Skupaj z nekdanjim članom uprave Factor banke Dušanom Valenčičem je bil 2018 pravnomočno obsojen na zaporno kazen, sodišče je vsakemu izreklo po leto in tri mesece zapora. Sodišče je presodilo, da sta Pesjak in Valenčič leta 2012 na škodo Factor banke Blažu Pesjaku, sinu Borisa Pesjaka, in družbi Daj Invest Limited s Cipra, katere družbenika sta bila Boris Pesjak in njegova hči Anja Pesjak, naklepno pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 100.000 evrov. Kazen sta oba že prestala.
Kakšni so zdaj očitki tožilca Jegliča Pesjaku, podrobno ni znano, saj tožilec še ni predstavil obtožnice. Na naroku je dejal le, da je Pesjak kot predsednik uprave Factor banke maja 2010 zlorabil položaj, ko je ugodil prošnji za posojilo Merkurju v višini osem milijonov evrov. "Vedel je, da je Merkur v tako slabem položaju, da posojila ne bo mogel poplačati, pa ga je vseeno ugodil," je poudaril Jeglič. Tožilec je še dejal, da je iz dokumentacije v zvezi s spornim posojilom razvidno, da posojilo ni bilo porabljeno za namene, ki so bili navedeni v pogodbi, temveč je šlo za poplačilo dolgov družbam iz kroga nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža. S tem je Pesjak po prepričanju tožilstva družbama Merfin in BK Kapital pridobil premoženjsko korist v višini osem milijonov evrov, Kordež pa je bil zaradi teh poslov tudi obsojen in je v zaporu na Dobu prestajal šest let in tri mesece dolgo zaporno kazen. Zapor je ob izrečenem pogojnem odpustu Kordež zapustil lani pred božičnimi prazniki. Slednji se je pod drobnogledom preiskovalcev znašel decembra 2010, pol leta po prevzemu Merkurja. V primeru preprodaje trgovskega centra Primskovo je bil obsojen zaradi zlorabe položaja, in sicer na zaporno kazen šest let in pet mesecev zapora, a je vrhovno sodišče, potem ko je bil že več kot leto za zapahi, deloma ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in razveljavilo sodbo, Kordeža pa izpustilo iz zapora. Sledilo je novo sojenje. Tožilstvo je vložilo novo neposredno obtožbo zoper Kordeža, v katero je vključilo celotno serijo spornih poslov, od preprodaje centra Primskovo preko prenosa preostalih centrov na družbo HTC Dva do financiranja lastninjenja Merkurja prek obvodov. Šlo je za številna podeljevanja posojil, ki so večinoma ostala nepoplačana. Škoda je bila večdesetmilijonska. Sodišče je Kordežu konec januarja 2016 po priznanju krivde za enajst kaznivih dejanj dodelilo skupno zaporno kazen sedem let in pol ter plačilo denarne kazni 23.500 evrov. Od dodeljene zaporne kazni se je odštel čas, ki ga je Kordež že preživel v zaporu, torej leto in tri mesece. Tako je imel Kordež do konca zapora še šest let in tri mesece, kazen pa je že prestal.
