Letnik 2024 pošiljamo v arhive. Kakšno je bilo leto, od katerega smo se ravnokar bolj ali manj bučno poslovili? V vsakem primeru zahtevno, turbulentno, pestro, zanimivo, napeto, po svetu žal tudi strašno krvavo. Blizu in daleč divjajo številne vojne, ki človeštvo spet potiskajo proti civilizacijskim robovom, na meje totalnega spopada. Množična praznovanja niso preglasila odmeva topovskih udarov, kanonad iz avtomatskih pušk, joka otrok, ki so jim ubili prihodnost. Polno iztirjenost etičnih kompasov mednarodne skupnosti brutalno razgalja dogajanje v Gazi; genocidna ravnanja Netanjahujevega režima nimajo dovolj nasprotnikov v najvišjih sferah (vele)sil, da bi ustavili izraelskega predsednika vlade. (Liberalna) demokracija je marsikje zašla v nove temačne slepe ulice. V številnih državah je bilo volilno leto, ki je prineslo nove politične pretrese, z njimi pa mnoge potrditve rehabilitacije avtoritarnosti in populizma. Globalni megakapital prevzema funkcije, ki so bile desetletja v domeni države: od zdravstva, šolstva, znanosti do raziskovanja vesolja. Kapitalizem danes izpodriva nov ekonomski modus, tehno fevdalizem, piše v zadnji knjigi grški ekonomist Janis Varufakis o dominaciji nove podjetniške elite, ki obvladuje največja računalniška omrežja in spletne storitve. V tako imenovanem oblakovnem kapitalizmu z algoritmi vplivajo na vedenje in potrošnjo vseh nas ter bogato unovčujejo podatkovni kapital – informacije, ki jih prispevamo uporabniki. Elon Musk, sponzor Trumpove zmage, bodoči vodja ameriške agencije za merjenje vladne učinkovitosti, niti ne skriva več svojih intervencij v demokratične procese v državah, nazadnje v predvolilno kampanjo v Nemčiji. Romunsko ustavno sodišče je pred mesecem razveljavilo predsedniške volitve zaradi tujega vmešavanja v njih.
Na domačem političnem parketu smo vijugali med razpravami o reformah in aferami, med premiki in konflikti. V 2025. se bodo tudi pri nas še bolj odločno zavrtele predvolilne mašinerije. Predvsem Janez Janša je svoje že pred nekaj časa nastavil na visoke obrate, Robert Golob, opogumljen s prebojem pogajanj v javnem sektorju, računa, da bo ostal edina realna alternativa antijanševske koalicije. Neznanke političnega prostora so nekateri novi-stari igralci, ki so se pozicionirali na novo. Okvir celotnega političnega dogajanja je trpek, predstavlja ga spoznanje o razvojnem leru države. Zadnje leto ali leta je bilo zdravstvo le najbolj v središču javne pozornosti, a v podobnih fazah razpada, razkroja je tudi šolstvo kot naslednji podsistem v globoki krizi. Ki pa ne pritegne tolikšnega soja žarometov, ker nanj ni (z)vezanih niti približno toliko finančnih in drugih lobijskih interesov. Regresija politične razprave, kompetence in verodostojnosti političnega razreda, ki bi bil sposoben pošteno, transparentno, učinkovito upravljati javne zadeve, ima preštevilne empirične dokaze, da bi lahko ubežali sklepu, ki ga mariborski filozof Boris Vezjak podčrta še tako: smo globoko v času "normalizacije politične neodgovornosti". Stalni blažilec družbenih napetosti so dosežki in presežki: športni, kulturni, podjetniški, znanstveni in drugi. Postali so samoumevna doza samozavesti in evforije, ki vsaj začasno zakrije nakopičene težave.
Kaj si na prehodu v novo leto želimo mi? Predvsem vašega zaupanja in podpore.
V 2025. vam, dragi bralke in bralci, želimo najprej zdravja, osebnih zmag, velikih in majhnih trenutkov sreče. Za Večer bo celotno leto 2025 na nek način praznično. 9. maja bomo praznovali 80 let, odkar je v povojnem Mariboru izšla prva številka Večera. V novinarskem in medijskem svetu je ogromno skrbi, stisk in izzivov. V številnih razvitih demokracijah, ki sicer imajo svoje zagate, so politične elite prepoznale nujnost, da branijo novinarstvo kot demokratično dobrino, ki si zasluži shemo državnih podpor. Madžarsko-ameriški novinar in založnik, po katerem se imenujejo znamenite nagrade, Joseph Pulitzer, je že v 19. stoletju dejal, da bodo demokracije in novinarstvo rasli in/ali padali skupaj. Neposrednih vzročno-posledičnih povezav med političnimi transformacijami demokratičnih družb in eksistenčnimi težavami neodvisnih, avtonomnih medijev je veliko. Večerovih 80 let je mejnik, ki nas vse skupaj opominja, da imamo tradicijo, znanje in izkušnje, ki so jih ustvarile številne generacije večerovcev pred nami. Vse to imamo na poti v prihodnost, ki bo v marsičem digitalna, drugačna. Nek čas se nepreklicno končuje, tudi za medije. Ampak ali nam bo uspelo ohraniti temeljna poslanstva in vrednosti novinarstva? Profesionalnost, neodvisnost, etičnost, verodostojnost, relevantnost.
Kaj si torej na prehodu v novo leto želimo mi? Predvsem vašega zaupanja in podpore. Da nas berete, da se naročite na naše vsebine, da preko Večera vstopate v javni prostor in razpravljate, razmišljate. Želimo ostati časnik s težo, medij, ki vam je z vso svojo ponudbo na različnih platformah, od tiska do družbenih medijev, blizu. Tukaj smo, da ste obveščeni, da vam pomagamo razumeti zahtevno, zapleteno dogajanje po svetu in doma, v vaših krajih.
Hvala in srečno. Torej se beremo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
