Elizabeta Planinšič
Vrhovno sodišče je v zadevi, v kateri je bila zaradi treh kaznivih dejanj umora in zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja izrečena kazen 30 let zapora, obtožencu za vsako kaznivo dejanje umora kazen zvišalo na trideset let zapora ter mu izreklo enotno kazen dosmrtnega zapora. "Z odločitvijo za takšno kazen vrhovno sodišče skrbi predvsem za varovanje temeljnih vrednot in načel pravnega reda, zlasti pravice do življenja, ki spada v sklop hierarhično najvišjih ustavnih pravic in bi jo morali spoštovati vsi posamezniki," je vrhovno sodišče zapisalo v sporočilu za javnost.
Gre za umor v Gerečji vasi. Na božič leta 2020 je Silvo Drevenšek v stanovanjski hiši najprej umoril nekdanjo partnerico Mojco Lešnik, saj ni prenesel dejstva, da ga je zapustila, zatem pa je z okrvavljenim nožem odšel še čez cesto v hišo njenih staršev Jožice in Branka Lešnika in se pred očmi svojega štiriletnega otroka maščeval še njima. Na prvem sojenju je bil slabo leto po zločinu obsojen na dosmrtno ječo, a je mariborsko višje sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Tudi drugič je ptujsko sodišče obtoženega spoznalo za krivega, da je s kuhinjskim nožem v njuni hiši na zahrbten način, iz koristoljubja in drugih nizkotnih nagibov (maščevanja in močnega sovraštva) umoril bivšo zunajzakonsko partnerko, zatem pa v bližnji hiši na grozovit način in iz drugih nizkotnih nagibov pred očmi svojega še predšolskega sina z istim nožem tudi starša bivše zunajzakonske partnerke. A izreklo mu je enotna kazen 30 let zapora, ki jo je potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru.
Zoper sodbo, s katero je bila izrečena ali potrjena kazen dosmrtnega zapora ali zapora v dolžini 30 let, je dovoljena pritožba na vrhovno sodišče. Senat vrhovnega sodišča, ki je odločal o zadevi, je pritožbi obtoženčevega zagovornika in državne tožilke obravnaval na seji 28. februarja ter ugodil pritožbi državne tožilke, obtožencu pa izrekel enotno kazen dosmrtnega zapora. Pri tej odločitvi je senat upošteval izjemno vztrajnost, odločnost, visoko motiviranost in brutalnost obtoženca pri izvršitvi kaznivih dejanj. Upošteval je tudi njegovo neprimerno in neprilagojeno vedenje ter akutno zlorabo alkohola v obdobju pred izvršitvijo kaznivih dejanj, prav tako pa tudi dejstvo, da je obtoženec dejanja načrtoval in oškodovancem grozil, da ni pokazal obžalovanja in da je sposoben dejanje ponoviti.
Kot pomembno obteževalno okoliščino je senat vrhovnega sodišča prav tako upošteval hudo travmatiziranost družinskih članov, še zlasti obtoženčevega sina, ki je bil navzoč pri umoru starih staršev in je zaradi obtoženčevih ravnanj ostal trajno prikrajšan za odraščanje z mamo. Prav tako je senat upošteval hude posledice za sina oškodovancev, ki je ostal brez obeh staršev in edine sestre. "Pri izreku enotne kazni se odražata narava in teža vseh kaznivih dejanj, upoštevana pa je tudi zahteva po ustreznem kazenskopravnem odzivu države na kršitve temeljnih človekovih pravic posameznikov, kar vključuje tudi kaznovanje storilca, ki mora biti v ustreznem sorazmerju z naravo in težo izvršenih kaznivih dejanj. Hkrati se z izrečeno enotno kaznijo zasleduje tudi cilj specialne in generalne prevencije glede nedopustnosti tovrstnih kaznivih dejanj," pojasnjujejo na vrhovnem sodišču.
Vrhovno sodišče je v tej zadevi odločalo v senatu, ki so ga sestavljali vrhovne sodnice in sodnik Mitja Kozamernik kot predsednik ter Maja Baškovič, Aleksandra Hočevar Vinski, Tatjana Steinman in Marjeta Švab Širok kot članice. Drevenšek sicer ima možnost, da uporabi še izredno pravno sredstvo, torej vloži zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri bo znova razsojalo vrhovno sodišče.
