Na sojenju Jošku Šinkovcu, obtoženemu poskusa uboja lani poleti v Hotavljah, so prejšnji teden zaslišali kliničnega psihologa dr. Emila Benedika in psihiatra dr. Petra Preglja. Na vprašanje zagovornice dr. Mateje Likozar Rogelj, v kakšnem stanju je bil Šinkovec, ko je napadel sestrinega moža, je Pregelj odgovoril, da je pri njem zasledil dve psihični motnji. "Negativno sta vplivali na njegovo razumevanje svojega dejanja in tudi na sposobnost nadzora nad njim. Vendar pa ne razumevanje ne sposobnost kontrole nista bili bistveno zmanjšani," je izjavil.
Niso se razumeli
Pisali smo že, da je sredi avgusta 40-letni Šinkovec svaka močno pretepel s pohodnimi palicami. Zmotilo ga je, da je podiral sadna drevesa na posesti, kjer je odraščal. Zdaj živi v Gorenji vasi, je šel pa tistega dne kot vsak dan mimo hiše, ki je zdaj sestrina, na bližnji hrib. Sestrin mož je imel takrat v ušesih slušalke in se je pogovarjal po telefonu, obtoženi pa pravi, da je medtem gledal njega in ga provociral. Ker je bil provokacij že sit, je udaril, je pojasnil. Ko se mu je ena od palic zlomila, je posegel še po grabljah v bližini, a je svak medtem ušel. Šinkovec se zagovarja, da ga ni nameraval ubiti, da je bil v afektu. In še, da je bil razočaran zaradi dreves, ki so mu bila zelo všeč, svak pa jih je podiral.
Slednji je potrdil, da se je z ženo pogovarjal po telefonu in medtem nesel smeti v smetnjak. Takrat je predenj skočil Šinkovec in ga začel tolči. Glede sadnih dreves je dejal, da jih je podiral zaradi bolezni in ker je želel posaditi živo mejo, da ju z ženo Šinkovec s ceste ne bi mogel več nadzirati. Z ženo sta povedala, da je bil do njiju nasilen že v preteklosti in sta se mu zato izogibala.
Klinični psiholog je povedal, da se obtoženi težje spoprijema z vsakdanjimi življenjskimi situacijami. Nanje reagira na manj zrel način, težje obvladuje čustva. Njegovo reakcijo v času kaznivega dejanja povezuje s težavami v presoji. Situacije si včasih paranoidno interpretira – počuti se bolj ogroženega kot situaciji pritiče. In takrat bolj impulzivno reagira. Na vprašanje zagovornice, kako to odpraviti, je odvrnil, da težko zaradi primarne oškodovanosti in specifičnih osebnostnih lastnosti. Bi pa verjetnost ponovitve nasilnega ravnanja lahko zmanjšal z abstinenco. Zloraba alkohola, ki jo je zaznal izvedenec, še dodatno vpliva na težave v presoji in zmanjša kontrolo.
Abstinenca bi pomagala
Psihiater se je strinjal, da bi agresivnost in impulzivnost lahko zmanjšal z abstinenco, dodatno je omenil psihoterapijo in morda podporo z zdravili. Pregljevo oceno, da je bil Šinkovec zmanjšano prišteven, a ne bistveno, je Likozar-Rogljeva skušala izpodbiti z obtoženčevim zatrjevanjem o afektu. "To je njegov zagovor," je komentiral Pregelj. "Tudi priče, njegova teta je rekla, da ne ve, kaj je storil," je vztrajala odvetnica. "To so izjave prič, njihovo mnenje," je vztrajal izvedenec. Na vprašanje, zakaj je obtoženi tako reagiral, je odgovoril, da je razlogov vedno več. A da v času kaznivega dejanja ni mogoče ugotoviti psihičnih motenj, ki bi bila razlog za to vedenje. So pa na to vedenje negativno vplivale.
Zagovornica je po zaslišanjih predlagala novega psihiatričnega izvedenca, češ da še vedno ni znan razlog za obtoženčevo reagiranje. Je pa treba nujno ugotoviti, tudi zaradi tega, da bi preprečili morebitno ponovitev. Senat pod vodstvom Andrijane Ahačič je predlog zavrnil, rekoč, da je Pregelj odgovoril na vsa zastavljena vprašanja. Sojenje se bo nadaljevalo in predvidoma končalo sredi marca.