Primer Atrij: Šest let po preiskavi obtožnica le pravnomočna

Šest let po obsežnih kriminalističnih preiskavah aprila 2017 je celjsko državno tožilstvo, ki je na tukajšnjo okrožno sodišče pred letom dni vložilo obtožnico zoper nekdanjega direktorja stanovanjske zadruge Atrij Celje Radovana Cinka in njegovo računovodkinjo Damjano Šumlak, le dočakalo, da je obtožnica postala pravnomočna. Dvojica je obtožena dveh nadaljevanih kaznivih dejanj poslovne goljufije, saj naj bi bila v dvanajstih letih več kot šest tisoč lastnikov nepremičnin ogoljufala za okoli 3,2 milijona evrov. Ko so ju kriminalisti ovadili, so jima očitali 248 kaznivih dejanj poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, tekom preiskave pa je tožilstvo prvotni očitek spremenilo v nadaljevani kaznivi dejanji poslovne goljufije. Tožilstvo pa ni vložilo obtožnice zoper povezani pravni podjetji Atrij in Atrij Fisa, ki so ju kriminalisti prav tako ovadili. Primer je romal v roke sodnice Leonide Jager, datum predobravnavnega naroka pa še ni razpisan. Zagrožena kazen za omenjeno kaznivo dejanje je od enega do desetih let zapora.

Neupravičeno porabljala denar rezervnega sklada

Spomnimo, da so celjski kriminalisti obsežno zadevo preiskovali tri leta, maja 2020 pa so svoje ugotovitve predstavili na tiskovni konferenci. Družba Atrij, ki je decembra 2017 pristala v stečaju, si je po ugotovitvah preiskovalcev med letoma 2005 in 2017 na škodo etažnih lastnikov pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 2,5 milijona evrov. Zdaj že pravnomočno obtožena pa sta si prilastila še okoli 700 tisočakov. Gre za sredstva, ki bi jih bili morali plačati dobaviteljem (lastniki nepremičnin so jih njim že plačali), pa jih niso.

Nekdanji direktor in njegova nekdanja računovodja sta po ugotovitvah kriminalistov svoje početje, šlo je za nenamensko porabo denarja rezervnega sklada, prikrivala na različne načine. V tem času sta si v škodo etažnih lastnikov in v neupravičeno korist pravne osebe osumljena pridobila več kot 3,2 milijona evrov premoženjske koristi. Okoli 2,5 milijona evrov s sredstvi rezervnega sklada večstanovanjskih in poslovnih objektov, v preostalem delu pa gre za zbrana in neodvedena sredstva obratovalnih stroškov in najemnin za tretje osebe, torej komunalnih stroškov, stroškov elektrike, zavarovanja in podobno. Oškodovanje po posameznih objektih je bilo različno, od nekaj deset evrov pa vse do več kot 50.000 evrov.

Sredstva bi morala prenesti na fiduciarne račune

Odgovorni osebi družb sta sredstva, ki so jima bila zaupana v zvezi z upravljanjem 244 večstanovanjskih in poslovnih objektov, v nasprotju z določili stanovanjskega zakona puščali na transakcijskih računih poslovnega subjekta, čeprav bi jih bili morali prenesti na posebne fiduciarne transakcijske račune. Sredstva sta uporabljala za plačila obveznosti, ki niso bila povezana z vzdrževanjem večstanovanjskih objektov, oziroma sta jih uporabljali nenamensko. Ob predstavitvi kriminalističnih izsledkov je vodja celjskih kriminalistov Damijan Turk na tiskovni konferenci še pojasnil, da je dvojica porabo denarja vseskozi prikrivala ali pa jo drugače prikazovala. "Z delom teh sredstev sta poslovala tudi na negotovih nepremičninskih trgih (šlo naj bi za nakupe nepremičnin v Ljubljani, op. p.). Tveganje so nosili etažni lastniki, morebiten zaslužek pa bi ostal njima," je tedaj pojasnil Turk.

Upanja, da bodo oškodovani lastniki kdaj videli svoj plačani denar, pa kljub pravnomočni obtožnici ni veliko. Lahko se namreč zgodi, da bo sodišče upnike ne glede na izid sojenja napotilo na pravdo, ta pa se bo verjetno zavlekla še za nekaj let.