Elizabeta Planinšič
Tožilstvo se je, kot je prvi poročal pred dnevi Dnevnik, že pritožilo na oprostilno sodbo Milku Noviču za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, izrečeno aprila letos. Julija so namreč v roke dobili pisno obrazložitev sodbe in se, kot je napovedala tožilka Blanka Žgajnar, takoj po izreku sodbe, že pisno pritožili.
Le dobro leto še ima sodstvo, da zadevo pripelje do konca, saj primer Novič oktobra prihodnje leto zastara, četudi gre za obtožbe o umoru. A ne glede na težo zločina je v naši veljavni zakonodaji določilo, da v primeru, ko je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, je zastaralni rok dve leti od razveljavitve sodbe. In prav to se je zgodilo v primeru Novič.
Zastaranje oktobra prihodnje leto
Janko Jamnik je pod streli obležal 16. decembra 2014 na parkirišču na ljubljanskem Viču. Tri dni kasneje je umrl v bolnišnici. Slab teden dni po dogodku policisti aretirajo Milka Noviča in ga ovadijo zaradi umora. Novič pristane v priporu. Sredi novembra 2015 se začne sojenje Milku Noviču, ta dejanje zanika ves čas. Decembra 2016 sodišče Noviču odpravi pripor. Sredi aprila 2017 Milko Novič prvič sliši sodbo sodišča: ljubljanska okrožna sodnica Špela Koleta ga obsodi na 25 let zapora, Novič se vrne v pripor. Decembra predlani višje sodišče potrdi obsodilno sodbo in kazen 25 let zapora. Septembra lani najprej vrhovno sodišče Noviča izpusti na prostost, 11. oktobra pa vrhovni sodniki razveljavijo obsodilno sodbo in zadevo vrnejo v ponovno sojenje na prvo stopnjo. In s tem datumom prične teči dveletni rok, v katerem mora zadeva dobiti pravnomočni sodni epilog, drugače bo zadeva zastarala.
Vrhovno sodišče o prenosu pristojnosti še ni odločalo
Obramba Milka Noviča je v odgovoru na tožilsko pritožbo na oprostilno sodbo med drugim predlagala prenos krajevne pristojnosti za obravnavo pritožbe. Obramba, kot je poročal Dnevnik, zaradi ohranitve videza nepristranskosti predlaga, da o primeru ne bi razsojalo ljubljansko višje sodišče. Novičev zagovornik Žiga Podobnik je prepričan, da bi bil v primeru, če bi o zadevi ponovno odločali ljubljanski višji sodniki, okrnjen videz nepristranskosti.
"Imamo slabe izkušnje s prvega sojenja, ko so Noviča obsodili. V normalnih okoliščinah bi to lahko rešili tako, da bi o primeru odločal drug sodni senat kot prvič. Vendar so tu okoliščine drugačne," je dejal Podobnik. Po njegovih besedah je mogoče pričakovati, da bodo v drugo višji sodniki želeli "pokriti" odločitev svojih kolegov s prvega sojenja. Poleg tega so bili vsi ljubljanski višji sodniki na neki način že vpleteni v ta primer, saj so odločali o pritožbah zoper sklepe o priporu ali bili vpleteni v druge procesne sklepe. "Torej imajo vsi že izdelano stališče o tem primeru," je še povedal Novičev odvetnik. Odločitev o tem predlogu je v rokah vrhovnih sodnikov, ki pa, kot so nam pojasnili na tem sodišču, o tem še niso odločali.
Izrek sodbe "po Radonjićevo"
Izrek sodbe in očitki o vplivih nanj so seveda povzročili pravi vihar. Predvsem politična desnica in njej naklonjeni mediji - ne gre pozabiti, da je Novič oktobra 2014 (neuspešno) kandidiral na listi SDS za župana Sežane - so govorili o hudih zlorabah v pravosodju, zaradi tega so v parlamentu izsilili razpravo o vplivih na neodvisne odločitve, kar je sicer večina sodstva označila kot nedopusten vpliv politike na samostojno, sodno vejo oblasti. O tem, ali Radonjićeve besede držijo, je hotel pojasnila tudi predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik, po pogovoru s sodnikom pa dejal, da pritiskov na delo sodnika ni ugotovil. Na vprašanje, ali bo zoper sodnika ukrepal, je predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča tedaj dejal, da bo počakal, da bo sodba napisana, in se bo odločil takrat. Sodba je sedaj že napisana, na naše vprašanje, ali je Pogačnik ukrepal zoper Radonjića, pa smo z ljubljanskega okrožnega sodišča prejeli odgovor, da "je predsednik sodišča zoper sodnika Zvjezdana Radonjića dne 5. septembra 2019 zaradi suma storitve več disciplinskih kršitev, storjenih v času od 5. decembra 2018 do 16. aprila 2019, v skladu z določbo drugega odstavka 45. člena Zakona o sodnem svetu podal pobudo disciplinskemu tožilcu pri Sodnem svetu za sprožitev disciplinskega postopka zaradi kršitev po 2., 14. in 15. točki prvega odstavka 81. člena Zakona o sodniški službi." Gre za časovno obdobje, v katerem Radonjić sodi v zadevi Novič. Zakon o sodniški službi v 81. členu govori o tem, da se sodniku, ki je z naklepom ali iz malomarnosti kršil sodniške dolžnosti, ki so predpisane z zakonom in sodnim redom, ali neredno opravljal sodniško službo, lahko izreče disciplinska sankcija.
Izmed dejanj, ki pomenijo kršitev sodniške doložnosti, Pogačnik Radonjiću očita neizpolnitev ali neupravičeno odklonitev izvršitve sodniške dolžnosti (2. točka), vedenje in ravnanje sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica (14. točka), in neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do posameznikov, državnih organov ter pravnih oseb v zvezi z opravljanjem sodniške službe ali zunaj nje (15. točka). Glede na zakonska določila so disciplinske sankcije za te kršitve pisni opomin, ustavitev napredovanja, znižanje plače, premestitev na drugo sodišče ali prenehanje sodniške funkcije. Zdaj je tako na vrsti disciplinski organ.
Komisija ugotovila neetično ravnanje
Medtem sta se o ravnanju sodnika Radonjića izrekla že sodni svet in komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu. "Sodni svet ugotavlja, da so trditve sodnika Zvjezdana Radonjića o poskusu vplivanja na njegovo sodniško neodvisnost brez podlage in posledica njegovega subjektivnega dojemanja," piše v sklepu sodnega sveta. Komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta pa je izjave sodnika Zvjezdana Radonjića označila za neskladne s kodeksom sodniške etike. Kot je ugotovila komisija, so izjave sodnika o pritiskih pri sojenju, poskusih discipliniranja in diskreditiranja ter možnostih suspenza, nenapredovanja in uvedbe disciplinskega postopka, ki niso imele podlage v objektivnih dejstvih, presegle namen javne razglasitve sodbe.
Po mnenju komisije je sodnik s tem kršil načeli odnosa in ugleda po kodeksu sodniške etike. Načelo odnosa se glasi, da sodnik vzpostavlja in vzdržuje korektne in spoštljive odnose s sodelavci in z udeleženci v postopkih, načelo ugleda pa, da sodnik z osebnim zgledom varuje ugled sodstva in se v vseh svojih dejavnostih izogiba neustreznemu ravnanju ali obnašanju.
