Senat višjega sodišča v Ljubljani je razveljavil sodbo, s katero je bil aprila lani dr. Milko Novič oproščen umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika. Tožilkama Blanki Žgajnar in Bojani Podgorelec, ki sta se na sodbo pritožili, so dali višji sodniki prav v številnih točkah. Po njihovem je predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik naredil napako, ko ni sledil predlogu Žgajnarjeve, da predsednika senata Zvjezdana Radonjića zaradi pristranskosti izloči iz postopka. Pogačnik je zmotno ocenil tako subjektivni kot objektivni vidik nepristranskosti predsednika senata, kar je vodilo v zmotno ugotovitev dejanskega stanja in na koncu tudi vplivalo na zakonitost in pravilnost izrečene sodbe, so zapisali.
Ne bi smel tolerirati žaljivk
Sodnik Radonjić je med sojenjem zagrešil številne napake. Na primer rekonstrukcija, bistvenega pomena za odločitev o krivdi, je bila opravljena pomanjkljivo. Ni bilo prav, da senat pri Googlovi družbi Alphabet ni opravil poizvedb o tem, ali je imel Novič v času umora na telefonu vklopljeno funkcijo za izsleditev lokacije. Prav tako ni odredil novega izvedenca kemijske in balistične stroke glede ostankov streljanja, najdenih na obtoženčevih laseh, rokah in jakni, in tako dalje. Zato bo sledilo še eno sojenje, tretje po vrsti, na katerem, da bo zagotovljen videz nepristranskosti, ne bo ne Radonjića ne ostalih članov senata. A to pomeni, da epiloga Novič najverjetneje vseeno ne bomo dočakali: pregon namreč v začetku jeseni zastara. Tožilka Blanka Žgajnar je zatrjevala, da je bilo iz načina, kako predsednik senata Zvjezdan Radonjić vodi postopek, jasno, da je že opredeljen do primera. Že po treh glavnih obravnavah je izjavil, da je "dokazano, da je bilo vsaj pet do šest ljudi zainteresiranih za Jamnikovo smrt". Ko ga je opozorila na preuranjenost tega zaključka, jo je napotil iz sodne dvorane. Priče obrambe in tožilstva zaslišuje različno, tožilstvo pa omejuje pri vprašanjih, je naštevala Žgajnarjeva, ko je predsedniku okrožnega sodišča Marjanu Pogačniku kmalu po začetku sojenja predlagala sodnikovo izločitev. A ta ni našel "okoliščin, ki bi izkazovale dvom v subjektivni in objektivni vidik sodnikove pristranskosti". To je bila, kot so ocenili višji sodniki, povsem napačna odločitev, ki je vodila k nezakoniti sodbi.
Radonjić je predlog za izločitev komentiral v dopisu, ki ga je poslal Pogačniku. Med drugim je navedel, da se tožilke loteva huda živčnost, da je nesposobna, da doživlja drugega za drugim izbruhe živčnosti in da mora sam "preprečevati, da sodni postopek, ki se vodi zaradi resnega kaznivega dejanja, ne bi zašel v psihoterapijo". Pa da tožilka "spisa skoraj ne pozna, ne ve, da so v njem ključne vsebine, da se osredotoča na bizarnosti, ki so njej v korist, in tako izstavlja fokus dokaznega postopka v irelevantno". Po oceni višjih sodnikov Pogačnik ne bi smel biti toleranten do žaljivk. In da če se sodnik izraža na tak način, kontaminira postopek z dvomom o sposobnosti nepristranskega odločanja in sprejemanja tudi drugačnih stališč, kot jih ima sam. Pogačnik je sicer ocenil, da je Radonjić "komuniciral uravnoteženo", kar pomeni, da se je enako obnašal tudi do obrambe, s čimer se višji sodniki niso strinjali.
Nerealna pričakovanja
Predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika smo prosili za komentar njegove odločitve, da sodnika Zvjezdana Radonjića ne izloči s sojenja. S sodišča smo dobili odgovor, da so v zadnjih dveh letih odločali o približno 200 tovrstnih primerih letno in da bi bilo nerealno pričakovati, da bodo pritožbena sodišča prav v vseh primerih sledila prvostopenjskim. Dodali so, da sodba ni bila razveljavljena zgolj iz tega razloga, temveč tudi zaradi pretežno postopkovnih kršitev, ki pa so v domeni sodečega sodnika oziroma sodnega senata.
Neresnice v sodbi
Radonjićeva vnaprejšnja opredeljenost je vodila do več napačnih odločitev. Na primer ko Žgajnarjevi ni dovolil, da bi izvedenca za telekomunikacije vprašala o povezavi z zagovornikom Jožetom Hribernikom. Oba naj bi bila pobudnika ustanovitve društva Glasno!, zato je podvomila o izvedenčevi nepristranskosti. Njegovo izvedensko mnenje pa je bilo zelo pomembno, kot razbremenilni dokaz je močno vplivalo na končno razsodbo. Višji sodniki so kritizirali tudi potezo, da so zaslišanja nekaterih prič, tudi Novičeve žene, potekala za zaprtimi vrati. Razloga ni pojasnil, prav tako ni dal možnosti strankam, da bi povedale svoje mnenje. Neutemeljeno je iz dvorane poslal tudi Žgajnarjevo. Za zapisnik je navedel, da zaradi nesramnega vedenja, ne pa tudi, kaj se je sploh zgodilo. In navsezadnje je dejstvo, da je prisotnost tožilstva na obravnavi obvezna.
Radonjićeva sodba je vsebovala tudi neresnične navedbe. Novinarka, zaslišana kot priča, je na primer izjavila, da je informacijo izvedela od vira, katerega imena ne želi razkriti. V sodbi pa piše, da je potrdila, da si je "zgodbo o novinarskem viru izmislila". Navedenih je tudi več oseb, ki da so imele (dokazan) motiv za Jamnikov umor, za kar, tako višji sodniki, v spisu ni nobenih dokazov. Kot možnega storilca je Radonjić navedel Michela Stephana, nepravnomočno obsojenega napeljevanja k umoru dr. Janeza Plavca, tudi zaposlenega na Kemijskem inštitutu. V sodbi piše, da so mu zasegli strelivo iste vrste in istega letnika, kot je bilo strelivo, ki je ubilo Jamnika. V resnici je šlo za strelivo iste znamke, o letniku pa ni nobenih podatkov, tudi naboji so različnega kalibra.
Tožilka o napačni odločitvi predsednika sodišča
"Višji sodniki so pritrdili temu, kar je tožilstvo zatrjevalo že v zahtevi za Radonjićevo izločitev," je izjavila tožilka Blanka Žgajnar. Ker je izločitev predsednika sodišča zavrnil, je prišlo do bistvenih kršitev kazenskega postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, do česar pa se višji sodniki niti niso natančneje opredeljevali. "Bistvene kršitve določb kazenskega postopka kot tudi ustavnih pravic do nepristranskega sojenja so nujno vodile k razveljavitvi sodbe," je še dejala.
Pomanjkljiva rekonstrukcija
Tožilstvo je imelo veliko pripomb na merjenje časa, potrebnega za vožnjo od Novičevega doma do kraja umora: opravljeno je bilo dopoldne, ne pa zvečer, ko je gostota prometa čisto drugačna, Radonjić je sam izbral pot, upoštevali so tudi čas, ki bi ga Novič potreboval, da vzame pištolo iz sefa in jo potem išče še v drvarnici, čeprav ni bilo nobenega podatka, da bi se tam nahajala. Rekonstrukcijo so višji sodniki označili za pomanjkljivo, je pa izmerjeni čas zelo vplival na odločitev o krivdi. Obregnili so se tudi ob to, da za mnenje o GSR-delcih niso vprašali novih izvedencev kemijske in balistične stroke. To bi morali razčistiti, saj je slovenski izvedenec vztrajal, da so delci, najdeni na Noviču, posledica streljanja na Jamnika, nemška strokovnjaka pa sta poleg tega dopustila tudi možnost kontaminacije na strelišču.
Sojenje Noviču je torej spet na točki nič. Kdaj se bo začelo in kdo ga bo vodil, še ni jasno. Vsekakor pa je malo možnosti, da se bo do začetka jeseni, ko bo pregon proti Noviču zastaral, končalo s pravnomočno razsodbo.
