Pristanek balona v vetru na Ljubljanskem barju tokrat brez tragičnih posledic

Tamara Krivec, Dnevnik
23.01.2022 10:55

Štiri osebe so bile poškodovane v včerajšnji balonarski nesreči na Ljubljanskem barju. Ob stiku košare s tlemi jih je med pristankom pometalo iz košare. Uradno vzrok nesreče še ni znan, skoraj gotovo pa na stanje leta vplival veter

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Uradni vzork nesreče še ni znan.

Jaka Gasar/dnevnik

Precej nezadovoljni so se ob policijskem traku sredi barjanske ravnine na Igu obračali sprehajalci, ki sobotne dopoldneve radi preživljajo v naravi. Z načrtovane poti so morali skreniti zaradi balonarske nesreče, ki se je med Igom in Škofljico pripetila včeraj nekaj čez deseto uro dopoldne. Iz smeri Avstrije sta namreč priletela dva balona, en je na Ljubljanskem barju strmoglavil, drugi zasilno pristal. Na kraju nesreče so posredovali gasilci, ki so poskrbeli, da ni prišlo do požara ali eksplozije, ter več reševalnih ekip, tudi helikopterska medicinska pomoč. Poškodovane so bile štiri osebe, trije državljani Belgije in en državljan Slovenije, ki jih je ob trdem pristanku balona pometalo iz košare.

Bo potrebna operacija?

"Vse poškodovane so s kraja nesreče prepeljali v klinični center, po do sedaj zbranih obvestilih pa njihovo življenje ni ogroženo," je dejal Tomaž Tomaževic s Policijske uprave Ljubljana. Med poškodovanimi so bili trije državljani Belgije, 55-letni pilot in potnici, stari 28 in 54 let, ter 67-letni pomožni pilot, slovenski državljan. Enega od njih so še isti dan odpustili iz bolnišnice, ostale tri pa hospitalizirali, je potrdil nadzorni travmatolog iz UKC Ljubljana Franc Štefanič. Najtežje poškodovan je eden od moških, utrpel je poškodbe glave in prsnega koša, zato so ga sprejeli na intenzivni oddelek. Dva od ponesrečenih sta si poškodovala hrbtenico, eden še vretenca. Ali bo potrebna operacija, se zdravniki še niso odločili.

"Kakšna neumnost! Kdo bi v takem vremenu sploh šel v zrak? Sploh, ko se tokovi in veter tako hitro spreminjajo," je z glavo zmajal starejši gospod na sprehodu po Barju. Prepričan je, da je bilo ravno vreme krivo za nesrečo. Podobno ocenjujejo tudi poznavalci, a uradne potrditve vzroka še ni. Vendarle so bili najverjetneje krivi močnejši sunki vetra. Belgijski pilot je zanikal domnevne težave z gorilnikom, o čemer so po spletu zakrožile informacije. Več podrobnosti bo znanih po zaključeni preiskavi. Skupina belgijskih državljanov, ki je k nam pripotovala iz Avstrije, je sprva z balonom želela poleteti nad Bledom, a so jim zaradi močnega vetra v višjih legah to odsvetovali ter jih preusmerili na Ljubljansko barje. Balona sta na enourni polet poletela iz okolice Bistre. "Leteli so čez Barje, kjer so imeli namen pristati. Opozorili smo jih, naj računajo na vetrovni pristanek," je za Dnevnik pojasnil Grega Trček iz Balonarskega centra Barje. Balona sta manevrirala belgijska inštruktorja, nobeden od njiju ni bil začetnik. "Vetroven pristanek je za pilota seveda zahtevnejši," je še pristavil.

Štijre ljudje so bili poškodovani.

Jaka Gasar/dnevnik

Leta 2012 šest mrtvih

Ker so prva poročila govorila o šestih poškodovanih, so reševalci aktivirali tudi načrt za velike nesreče, je pojasnil vodja izmene na reševalni postaji UKC LJ Robert Sobol. Ob prihodu na kraj nesreče in pregledu stanja pa so načrt preklicali. Sobotna nesreča je bila po njegovih navedbah bistveno manjših razsežnosti kot najhujša in najbolj tragična pri nas avgusta 2012, v kateri je prav tako na Barju umrlo šest oseb. Balon, ki je ob strmoglavljenju tudi zagorel, je takrat vzletel kljub nestanovitnemu vremenu in napovedi neviht. Seveda je tragedija močno prizadela balonarsko dejavnost, številni balonarji pa se bojijo, da se bo zgodba zdaj ponovila. Uprava RS za civilno letalstvo je zaradi pomanjkljive regulacije dejavnosti nekaj dni po nesreči začasno prepovedala komercialne lete toplozračnih balonov, nato pa precej zaostrila pravila. Zaradi izgube prihodka so se mnogi takrat nehali ukvarjati z balonarstvom, tisti vztrajnejši pa so zvišali cene in se soočili z drastičnim upadom prometa.

Pilot sčasoma oproščen krivde

V Sloveniji se je do zdaj pripetila le peščica balonarskih nesreč, denimo 28. maja 2006, ko je ob naselju Prevalje pod Krimom balon odneslo v električni vod, pri čemer je bil huje poškodovan en potnik, trije pa lažje. Najhujša nesreča pri nas pa se je pripetila 23. avgusta 2012. Takrat največji serijski potniški balon na svetu je z Ljubljanskega barja poletel na komercialni polet proti Gorenjski. V veliki košari je bilo 32 ljudi, od tega pilot in kopilot, med turisti tudi nekaj tujih. Ker se je vreme nenadoma spremenilo, je pilot skušal pristati že nekaj pred osmo uro zjutraj, a se je košara najverjetneje zaradi striženja vetra pri tleh odbila od tal, zadela v drevo, strmoglavila, skupaj s kupolo pa medtem še zagorela. Ljudi je med prevračanjem pometalo iz košare, mnogi so imeli zlomljene ude, nekateri so bili močno opečeni. Deset oseb so na kraju oživljali, štirje so umrli že tam, dva kasneje v bolnišnici. Nesreča se je pripetila zelo blizu sobotne – v bližini Ižanske ceste med Ljubljano in Igom. Po dveh letih preiskave so ugotovili, da je bila za nesrečo kriva napačna tehnika pristajanja, pilot Miro Kolenc naj bi bil kriv tudi za izbruh požara. Imel naj tudi ne bi veljavnega dovoljenja za izvajanje komercialnih letov, saj naj ne bi opravil zdravniškega pregleda, a mu zaradi pomanjkljivega inšpekcijskega nadzora poleta niso preprečili. Problem je bilo tudi slabo vreme. Krivde za povzročitev splošne nevarnosti ni priznal. Dve leti po začetku sojenja je bil leta 2018 oproščen krivde.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta