Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je ob otvoritvi sodnega leta opozoril na "čeri", ki ogrožajo neodvisnost sodstva. Te so tako znotraj kot zunaj sodstva, je dejal in dodal, da je z vidika sodstva v tem pogledu pomembna in odločilna vloga vsakega posameznega sodnika in vseh sodnikov skupaj, delujočih znotraj institucionalnega okvira sodstva. Poudaril je, da je demokracija enako ranljiva, kot je ranljiva neodvisnost sodstva, in je njuna usoda neizogibno povezana. Zato sta nujna sodelovanje in prizadevanje vseh institucij države za krepitev pravne države ter za iskanje in utrjevanje skupnega imenovalca pri njenem pojmovanju.
Po Florjančičevih besedah je sodna oblast nedvomno pomemben vir družbene moči in ima tudi edinstveno pristojnost pravnega nadzorovanja drugih dveh vej oblasti, kar ne velja v obratni smeri, v odnosu do sodstva. Kot je dejal, je to tudi razlog, da se bodo vedno znova pojavljali interesi, da se ta moč sodstva obvlada ali zmanjša na minimum. Če gre pri teh poskusih za očitno kršenje ustavno določenih razmerij med vejami oblasti, se jim je, tako Florjančič, mogoče tudi lažje in transparentno zoperstaviti. Kot primer je izpostavil ustanavljanja preiskovalne komisije DZ, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost, tudi sodnikov, za odločanje v konkretnih sodnih postopkih.
A po njegovem mnenju sodstvu morda preti celo večja nevarnost, ko gre za prikrito, težje prepoznavno delovanje, ki slabi sodstvo, na primer s politiko plačnega sistema za sodnike ali z ukrepi na področju proračunske porabe. Pri tem je izpostavil, da so plače slovenskih sodnikov dejansko zamrznjene več kot desetletje, kar je privedlo do plačnih nesorazmerij med nosilci treh vej oblasti. Skrb pa vzbuja tudi dejstvo, da so se sredstva za sodstvo za letos občutno zmanjšala.
Rezultati dela za leto 2021 kažejo, da so sodišča rešila več zadev (nekaj več kot 813.000), kot so jih prejela v reševanje (vsa sodišča skupaj so prejela v reševanje skoraj 802.000 zadev), tako da se je ob koncu preteklega leta ponovno zmanjšalo število nerešenih zadev, tudi v primerjavi s predcovidnim letom 2019 - za štiri odstotke. Glede na stanje konec leta 2016 pa se je število nerešenih zadev zmanjšalo za 31 odstotkov.
Pri pomembnejših zadevah so rezultati nekoliko slabši (kljub pozitivnemu podatku, da so sodišča tudi teh zadev rešila več, kot so jih prejela), saj je ostalo nerešenih za sedem odstotkov več zadev kot v letu 2019, kar pa je po drugi strani še vedno nekaj tisoč manj kot leta 2020. Kakšnih večjih sprememb ni niti na področju povprečnega trajanja postopkov, saj je čas reševanja pri vseh zadevah skupaj ostal enak kot v letu 2020, in sicer nekaj več kot dva meseca, medtem ko se je čas reševanja pri pomembnejših zadevah podaljšal z osmih mesecev na 8,3 meseca.
Predsednik republike Borut Pahor je v svojem nagovoru izpostavil pomen neodvisnega, nepristranskega in strokovnega sodstva, ki je temeljni pogoj za svobodno življenje in izražanje ljudi, za uspešnost družbe in države. Po njegovih besedah si je težko zamisliti uspešno državo zadovoljnih ljudi, v kateri ti ne bi zaupali pravu, kjer ne bi verjeli, da pravo varuje naša življenja in delo ter da nad spoštovanjem in uporabo prava bdijo pravična, s pravnim znanjem in človeško modrostjo opremljena neodvisna in nepristranska sodišča. (sta)
