Sodnik trboveljskega okrajnega sodišča Saša Kmet je danes opravil predobravnavni narok v zasebni kazenski tožbi, ki jo je ljubljanska okrajna sodnica Urška Klakočar Zupančič vložila proti državnemu sekretarju v kabinetu predsednika vlade Vinku Gorenaku. Očita mu kaznivo dejanje nedovoljene objave zasebnega pisanja. Kmet je najprej povprašal, če je med nasprotnima stranema še kaka možnost za sporazumno rešitev spora, pa je dobil gladek odgovor: ne. Gorenak nato krivde ni priznal, nakar je zagovornik Franci Matoz predlagal izločitev sodnika, rekoč, da dvomi o njegovi nepristranskosti.
Zmotil ga je Kmetov podpis pod izjavo Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti iz leta 2013. Takrat so se raziskovalci in sodelavci inštituta odzvali, kot so zapisali, na diskvalifikacije in napade na Komisijo za preprečevanje korupcije, potem ko je objavila zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjem predsednikov parlamentarnih strank. Označili so jih kot absolutno neprimerne in družbeno zelo škodljive. "Iz te izjave izhaja, da je imel Saša Kmet negativno stališče do ravnanja Janeza Janše. Pa čeprav je bilo kasneje poročilo KPK zaradi kršitve ustavnih pravic na vrhovnem sodišču razveljavljeno," je izjavil Franci Matoz.
Tudi Petrovčev podpis
Naj spomnimo, da je Urška Klakočar Zupančič lani jeseni na facebooku v zaprti skupini prijateljev predsednika vlade Janšo označila za "velikega diktatorja" in med drugim zapisala, da je virus pri nas dal polet "zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo". "Upam, da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin, do takrat pa pazite nase," je med drugim sporočila svojim facebook prijateljem. Zapisi oziroma posnetki zaslona zapisov so končali pri Gorenaku, ki jih je javno objavil na svojem blogu, zato tudi ta zasebna kazenska tožba. Na spletnem portalu Nove24TV jo je označil za levo aktivistko in tudi naznanil sodnemu svetu. Predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča jo je nato "prijavila" etični komisiji, kasneje pa podala še pobudo za disciplinski postopek in jo z letnim razporedom umaknila s funkcije vodje oddelka za etažno lastnino. Disciplinsko sodišče jo je nedavno oprostilo, češ da ni kršila zakona o sodniški službi.
Kot zapisano, se je zdaj zataknilo pri vprašanju, kdo bo zasebno kazensko tožbo sploh obravnaval. A Matoza ni zmotil le Kmetov podpis pod izjavo Inštituta za kriminologijo, pač pa tudi podpis Dragana Petrovca, ki ima, kot je dejal, izrazito negativna stališča do SDS. "Iz izjave je očitno, da sta Kmet in Petrovec sodelovala. To še dodatno vzbuja dvom o sodnikovi nepristranskosti, saj je Gorenak član SDS in tesni sodelavec sedanjega predsednika vlade," je izjavil zagovornik.
Pooblaščenka: To ni sojenje Janši
Pooblaščenka zasebne tožilke Ula Tomaduz je ugovarjala, rekoč, da v konkretni zadevi ne sodijo Janši. Niti Gorenaku ne očitajo ravnanj v vlogi funkcionarja SDS ali v kabinetu predsednika vlade. "Navedbe, ki se nanašajo na Petrovca, so za ta postopek povsem nerelevantne," je dejala. In da zgolj Kmetova nekdanja zaposlitev na inštitutu in podpis pod izjavo izpred osmih let, ki s tem primerom ni povezana, ne moreta biti razlog za izločitev.
O predlogu bo odločil predsednik sodišča. Glede nadaljnjega sojenja je Matoz predlagal, naj sodišče pri podjetju Facebook poizve, ali je bila sodničina objava res zasebna in s koliko ljudmi je bila deljena. Dvomi namreč, da je šlo za zasebno komunikacijo. Odvetnik je predlagal tudi branje pravnega mnenja Jureta Toplaka v zvezi s svobodo izražanja in varstvom zasebnosti v tej zadevi. In članka Mihe Šepca o sodniški zasebnosti na spletnih omrežjih in na splošno, maja objavljenega v Pravni praksi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
