Pred petčlanskim senatom vrhovnega sodišča, točneje pred vrhovnimi sodniki Markom Prijateljem, Marjano Lubinič, Brankom Maslešo, Rudijem Štravsem in Borutom Vukovičem, se je včeraj začela javna obravnava zaradi tožbe sodnika ljubljanskega okrožnega sodišča v začasnem suspenzu Zvjezdana Radonjića proti Sodnemu svetu Republike Slovenije. Avgusta lani je namreč podpredsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević izrekel začasni suspenz Radonjiću, ker se mu očita storitev več težjih disciplinskih kršitev, ki glede na opis kažejo na vztrajnost in ponavljajoča se ravnanja oziroma način izražanja obdolženega. Đorđević je ocenil, da je sodnik obtožen takšnih disciplinskih kršitev, ki glede na njihov značaj in težo narekujejo izrek začasne odstranitve iz službe, da se zagotovi nemoteno delovanje sodišča ter da se zavarujeta ugled sodniškega poklica in zaupanje javnosti v sodstvo. Očitki se nanašajo na Radonjićevo neprimerno oziroma nedostojno komunikacijo v več primerih, v enem primeru pa naj bi bil neupravičeno odklonil sodniško dolžnost - poročanje predsedniku sodišča. Na odločitev se je Radonjić pritožil na sodni svet, ki je odločitev podpredsednika vrhovnega sodišča potrdil. Zato je zoper sodni svet Radonjić vložil tožbo, ki jo zdaj obravnavajo vrhovni sodniki.
Izločili bi Maslešo
Na včerajšnjem naroku je uvodoma predsednik senata sodnik Prijatelj pojasnil, da sodni svet zastopa njegova članica, sicer odvetnica Maja Praviček, saj se je podpredsednik sodnega sveta in predsednik disciplinskega senata sodnega sveta odvetnik Emil Zakonjšek izločil. Odvetnik namreč zastopa sodnika Maslešo v tožbi, s katero predsednik vlade Janez Janša od nekaterih sodnikov, ki so sodili v zadevi Patria, zahteva okoli 900.000 evrov odškodnine. Na njegovo obrazložitev se je odzval odvetnik Pevec in dejal, da bo iz objektivnih razlogov zahteval izločitev sodnika Masleše. Odvetnik Zakonjšek namreč zastopa sodnika Masleša, med njima pa velja zaupen odnos. Sodnik Prijatelj je odvetniku pojasnil, da lahko poda svojo izjavo za izločitev sodnika Masleša na zapisnik, o njegovem predlogu pa bo odločal predsednik vrhovnega sodišča. Odvetnik Pevec je nato pojasnil, da je bil odvetnik Zakonjšek član sodnega sveta, ki je v disciplinskim postopku zoper Radonjića zavzel stališče, ki ga je v letu 2019 sodni svet tudi javno objavil. Sodni svet je sklenil, da se na sodnika Radonjića, ko je sodil v kazenskem postopku v zadevi Milko Novič, ki je bil obtožen umora direktorja ljubljanskega Kemijskega inštituta Janka Jamnika, niso izvajali nikakršni pritiski in da je šlo "za sodnikovo subjektivno dojemanje". Do tega stališča je prišel sodni svet, ne da bi o tem zaslišal Radonjića, kar je v nasprotju s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.
Rad bi kopijo drugega primera
Sodnik Radonjić pa je včeraj sodišču predlagal, da bi bilo dobro, če bi se obravnava zvočno snemala, kar se včeraj ni, prosil pa je tudi za kopijo zadnje odločitve sodnega sveta v disciplinskem postopku zoper ljubljansko okrajno sodnico Urško Klakočar Zupančič. Sodni svet je sklenil, da sodnica s svojimi zapisi o premierju Janezu Janši na svojem facebooku profilu ni kršila zakona o sodniški službi. Radonjić sicer meni, da je bila njena primerjave Janše z diktatorjem precej hujša kot pa njegove izjave v medijih, zaradi katerih je padel v nemilost sodnega sveta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
