Mladina je namreč februarja na spletni strani objavila osnutek slovenskega načrta za okrevanje in odpornost s prilogami, dokumenti pa takrat še niso bili javno objavljeni.
Kot je razvidno iz dopisa Policijske postaje Ljubljana Bežigrad, na zaprosilo ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Mladino prosijo za podatke o avtorju članka, odgovornem uredniku ter o tem, kdaj, na kakšne način in od koga so prejeli dokumente, označene s stopnjo tajnosti interno.
V Mladini so ob tem zapisali, da je članek, v katerem so dokumente objavili, podpisan z imenom in priimkom avtorja, javno pa je objavljen tudi podatek o odgovornem uredniku Mladine. Vprašanja policije tako vidijo bolj kot poskus zastraševanja kot zbiranje relevantnih dejstev, pomembnih pri dokazovanju kaznivih dejanj.
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so danes spomnili, da novela kazenskega zakonika iz leta 2015, ki je bila sprejeta na predlog društva, dekriminalizira objavo, pridobivanje, posredovanje ali posedovanje tajnih podatkov za razkritje javnosti, če je to razkritje v javnem interesu in če s tem ni ogroženo življenje več ali ene oseb. Spremembo je društvo v skladu s sodno prakso ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice predlagalo zaradi sodnega preganjanja novinarjev (Delić) in predkazenskega preganjanja novinarjev (Lovšin, Roglič, Valenčič) zaradi domnevne objave tajnih podatkov, so zapisali v odzivu.
V DNS so tako zaskrbljeni zaradi postopka zoper Mladino, še posebej, ker je bila z dokumenta čez 14 dni umaknjena oznaka tajnosti, kar dokazuje, da je bila javnost več kot upravičena do vpogleda v ta dokument. V tem primeru pa ni nobenega razloga za pregon medija, zato pričakujejo, da se bo ta neupravičeni pregon nemudoma ustavil, so sporočili iz društva.