Nedavno so iz društva Kralji ulice prek družbenih omrežjih sporočili, da je umrl eden od njihovih mlajših članov. "Pred nedavnim si je spet pripel značko Kraljev ulice in poskusil začeti na novo. Žal se tudi to pot ni izšlo," so zapisali.
Epidemija, ki ji še ni videti konca, je poglobila številne stiske ljudi. Tisti, ki bitko za preživetje bijejo na ulicah, so še bolj odrinjeni na rob, prizori z ulic, ki jih v pogovoru opisuje Hana Košan iz društva Kralji ulice, so pretresljivi. "V prvem valu epidemije je bilo med brezdomci veliko strahu, negotovosti, ljudje niso več vedeli, kako bo, kaj bo, kje so lahko, pogosto so jih preganjali, nevladne organizacije so se takrat zaprle," sogovornica opisuje situacijo iz lanskega leta. Drugi val je prinesel nekaj sprememb. Košanova pove, da ljudi spravlja v stisko to, da organizacije še vedno delujejo zelo omejeno, dnevni centri so odprti v omejenem obsegu. Medtem ko so nekoč v dnevnem centru lahko sprejeli 70 ljudi, jih danes lahko 6. To pomeni, da so ljudje zunaj, na ulicah, postali so zelo vidni. Hana Košan pojasni, da stiske predstavljajo tudi prijave ljudi, ki jim ni všeč, da se brezdomci zbirajo na posameznih lokacijah. "Potem pridejo policisti, pa mestno redarstvo, zelo jih popisujejo." Ob tem sogovornica spomni, da so odzivi okolice pogosti tisti, ki še dodatno poglabljajo stiske ljudi, potisnjene na družbeni rob.
Ljudje umirajo na cesti
Tisto, kar še posebej preseneti, so mladi obrazi pokojnih brezdomcev, ki se v zadnjem času vrstijo na Facebook strani društva Kralji ulice. Hana Košan potrdi, da so v zadnjem letu zelo visoke številke ljudi, ki umirajo, marsikatera smrt je tudi povsem nepričakovana. "Med njimi so tudi posamezniki, ki niso imeli toliko zdravstvenih težav, niso bili v slabem stanju. Brezdomne osebe, tudi mladi ljudje, so sicer v večini kronični bolniki. Ulica in odvisnosti pustijo posledice in marsikateri mlad človek je, če bi pogledali njegovo krvno sliko, zelo star," pripoveduje sogovornica in nadaljuje, da se v društvu pogosto sprašujejo, kaj je vzrok mnogih smrti. Pravi, da z gotovostjo ne morejo vedeti, a dejstvo je, da so bili nekateri hudo bolni, dostop do zdravstva je v teh razmerah slabši, ljudje marsikdaj sami tudi ne gredo do zdravnikov. "Neke smrti so bile nepojasnjene, kot bi bile povezane s to negotovostjo in stiskami."
Kar se doslej pri nas skorajda ni dogajalo, so brezdomci, ki umirajo na cestah. V času epidemije so to pogostejši prizori. Košanova pove, da gre v nekaj primerih za predoziranja, ki so se v tem času povečala. Nekaj smrti je tudi posledica slabega zdravstvenega stanja. "Nekaj oseb je umrlo na ulici, ležale so tam, dokler ponje ni prišel rešilec in jih pobral," pretresljive prizore z ulic opisuje Hana Košan. Pravi, da včasih tega ni bilo toliko, pogosto so brezdomce napotili v bolnišnice, marsikdo je tam tudi umrl. "Ampak to, da bi ljudje res umirali na ulicah, to je pa nekaj, kar je zdaj drugače."
Oglašajo se ljudje, ki nikoli prej niso potrkali na njihova vrata
Da so stiske ljudi vse večje, potrdi tudi Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije. "Revščina je že pred pandemijo segla dlje od prazne mize in mrzlega doma. V spremenjenih okoliščinah pa je še več ljudi kot doslej negotovih glede svoje prihodnje socialne in ekonomske varnosti."
Območna združenja Rdečega križa Slovenije na terenu zaznavajo veliko povečanje stisk. Te se različno odražajo v urbanih okoljih in na podeželju. Kažejo se v drugačnih potrebah in pričakovanjih. "Vsem pa je skupen strah, kaj bo prinesla prihodnost. Ta strah dodatno psihološko pritiska ljudi, ki so že na robu. Danes se pri nas oglašajo ljudje, ki nikoli prej niso potrkali na naša vrata. Pridejo po prehranske pakete ali drugo pomoč. Zaznavamo tudi, da so večje stiske otrok," pove Mikuževa.
Nekoč donatorji, danes prejemniki
Že lani poleti so zaznali povečanje števila prosilcev in prejemnikov pomoči, v jeseni in pozimi se je to le še stopnjevalo. Skorajda 90.000 oseb, kar je 10 odstotkov več kot leto poprej, je prejelo prehranske izdelke.
121.000 oseb je lani prejelo različne oblike materialne pomoči Rdečega križa Slovenije, med epidemijo se jim pridružujejo novi, ki potrebujejo raznovrstno pomoč. Pričakujejo, da bo letos pri njih pomoč poiskalo še od 5 do 10 odstotkov več ljudi kot preteklo leto.
"Naša prednostna skrb je počutje vseh, ki so jih ukrepi različno prizadeli. Mnogi občutijo stisko, ki se izraža v obliki strahu, nezaupanja, nestrpnosti, obupa, občutka nemoči, praznine ali osamljenosti. Že pred epidemijo smo se srečevali s tem, da je bilo mnogim težko, da so se obrnili na našo organizacijo po pomoč, še zlasti v kolikor so bili to posamezniki, ki so bili zaposleni in z dohodki niso mogli dostojno preživeti sebe in svoje družine," pripoveduje Vesna Mikuž. Enako je tudi sedaj, pravi, saj so med njihovimi prejemniki tudi taki, ki so bili v preteklosti njihovi donatorji, med njimi tudi kulturniki in glasbeniki.
Ne želijo biti nevidni
Kljub hudim stiskam brezdomcev pa se je v zadnjem letu pokazala tudi velika solidarnost ljudi. "V zavetišče smo prejeli goro stvari, od rjuh do hrane," pove Hana Košan. Marsikdo se na ulici ustavi, jim nameni prijazno besedo in kupi Kralje ulice. A na drugi strani se je povečala tudi nestrpnost. "To opažata tudi policija in mestno redarstvo, zelo veliko je prijav. Ljudje so, še posebej takrat, ko je bila prepoved zbiranja na javnih površinah, klicali, da so zunaj ljudje."
Tisto, kar ljudi na ulicah osreči, je predvsem občutek, da so videni. "Da jih ljudje sploh vidijo, ko ponujajo časopis. Da jih pogledajo, z njimi spregovorijo kakšno besedo. Da imajo občutek, da jih v družbi nekdo opazi. Najbolj jih boli, ko ljudje hodijo mimo njih in jih ignorirajo, kot bi bili nevidni."
{infobox-gray_full}161573{/infobox-gray_full}
Obiščite spletno stran brez oglasov.
