Tone Rop po oprostilni sodbi toži državo

Na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča se je včeraj opravil narok med nekdanjim predsednikom vlade Antonom Ropom in Republiko Slovenijo. Rop, ki ga na sodišču zastopa odvetnik Uroš Čop iz Odvetniške pisarne Senica & partnerji, od države terja nekaj več kot 127 tisoč evrov odškodnine, ker ga je država neupravičeno preganjala zaradi očitkov o izdaji tajnih podatkov. Na naroku smo bili navzoči tudi novinarji, vendar ne dolgo. Sodnica Jasminka Jaša Trklja je razložila, da je bilo na prvem naroku v začetku marca letos sklenjeno, da bo sojenje v delu, ko bo Rop podal svojo izjavo, zaprto za javnost. Zakaj se je sodišče tako odločilo, ni pojasnila, lahko pa sklepamo, da zato, ker je verjetno Rop v svoji izpovedbi govoril tudi o zaupnih oziroma tajnih podatkih.

Prvič obsojen, drugič oproščen

Ropova tožba proti državi včeraj ni bila javno predstavljena, pa vendar se ve, da državo toži, ker je bil v kazenskem postopku pravnomočno oproščen, v času trajanja kazenskega postopka pa da se mu je delala velika škoda, premoženjska in nepremoženjska.

Rop je bil v kazenskem postopku, ker je leta 2007, ko je bil poslanec, takratnemu novinarju TV Slovenija Vladimirju Vodušku rekel, da sta se Janez Janša in hrvaški premier Ivo Sanader tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2004 dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu ter da obstaja posnetek njunega telefonskega pogovora o tem.

Tako Janša kot Sanader sta Ropove besede takoj po objavi v slovenskih medijih odločno zanikala. V državnem zboru je o tem razpravljala tudi komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. V sklepu so člani ugotovili, da ni mogoče trditi, da sta se Janša in Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu leta 2004. Vodušek, ki je tedaj poklical Ropa, je njun pogovor snemal brez Ropove vednosti, kar je Vodušek priznal že v predkazenskem postopku. Ropa so leta 2013 na ljubljanskem okrajnem in nato še višjem sodišču spoznali za krivega izdaje tajnih podatkov, izrečena mu je bila denarna kazen deset tisoč evrov, a je vrhovno sodišče februarja 2016 sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Ljubljansko okrajno sodišče je nato v ponovnem odločanju avgusta 2017 Ropa oprostilo očitka izdaje tajnih podatkov z obrazložitvijo, da ni dokazano, da je to, kar je novinarju rekel Rop, tajni podatek, saj kot tak ni bil niti registriran, zaveden, evidentiran, kar bi po zakonu moral biti. Sodbo je kasneje potrdilo tudi višje sodišče. Ropa je zaradi spornih izjav odškodninsko tožil tudi Janša, a sta novembra 2010 sklenila sodno poravnavo.

Anton Rop je bil včeraj po končanem naroku zelo skop z besedami, novinarjem je povedal samo, da "sem se odločil za tožbo, ker sem bil pravnomočno oproščen, več bo povedal moj odvetnik". Na novinarsko vprašanje, kje je zdaj zaposlen, pa je odgovoril le, da je samozaposlen. Njegov odvetnik Uroš Čop pa je dejal: "Po več kot desetletni kalvariji, ko je vrhovno sodišče pravnomočno oprostilno sodbo razveljavilo, je bil nato pravnomočno oproščen. Po zakonu je v takšnem primeru vsak državljan Slovenije, ne le gospod Rop, upravičen do odškodnine. In zato jo zahteva." Na novinarsko vprašanje, kakšna škoda mu je bila povzročena, je odvetnik odgovoril, da tega ne more povedati, "saj smo se na sodišču z drugo pravdno stranko dogovorili, da zadeve v javnosti ne bomo komentirali, gospod Rop pa terja le-to, kar mu po zakonu pripada, torej odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo".

Ostal je brez pomembnih funkcij

Odvetnik Čop je glede zneska, ki ga Rop zahteva od države, še pojasnil, da gre za realne zneske, ki se lahko na sodišču dokažejo, saj gre za podatke o plači ali drugih nagradah, ki bi jih Rop prejel, če se ne bi znašel v kazenskem postopku. Po naših podatkih se Rop v tožbi zaradi premoženjske škode sklicuje na to, da je po uvedbi kazenskega postopka zoper njega Banka Slovenije z njim prekinila pogodbo, ko je bil nadzornik v SIB banki. Verjetno pa je takrat imel še druge plačane funkcije, ki jih je potem izgubil. Odvetnik Čop je potrdil, da se odškodninski zahtevek nanaša tudi na prekinitev omenjene pogodbe med Banko Slovenije in Antonom Ropom in torej na izgubo zaslužka zaradi prekinjene pogodbe. Rop je sicer v sodnih postopkih dokazal, da mu je Banka Slovenije nezakonito prekinila pogodbo, "vendar se je to zgodilo prepozno, ker je bil gospodu Ropu že uničen ugled", je še dodal odvetnik Čop. Kdaj se bo nadaljeval narok, za zdaj ni jasno, saj je sodišče postavilo izvedenca medicinske stroke, ki bo verjetno skušal ugotoviti, kakšne duševne bolečine je utrpel Rop.