Tožba nekdanje ministrice zoper državo: Pritiskov ni prenesla in je odstopila

Na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča se je danes opravil narok zaradi tožbe Stanke Setnikar Cankar, nekdanje ministrice za izobraževanje, znanost in šport, proti Republiki Sloveniji. Nekdanja ministrica je zoper Republiko Slovenijo prek svoje odvetnice Nataše Pirc Musar vložila tožbo v višini 24 tisoč evrov, ker ji je nastala škoda, ko je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) leta 2015 v aplikaciji Supervizor med drugim objavila podatke o njenih honorarjih. Setnikar Cankarjeva od države zahteva odškodnino za materialno in nematerialno škodo. Materialno škodo predstavlja razlika med ministrsko in profesorsko plačo, saj da je morala Setnikar Cankarjeva po objavi podatkov odstopiti kot ministrica, nematerialna škoda pa naj bi ji nastala zaradi krnitve ugleda in duševnih bolečin.

V enajstih letih iz javnih sredstev zaslužila 636.000 evrov

Današnji narok ni trajal dolgo, saj je sodnica Dušana Bajc povedala, da je bilo v spis vloženih nekaj pripravljalnih vlog in odgovorov državnega odvetništva, ki zastopa Republiko Slovenijo. Pooblaščenka Setnikar Cankarjeve, odvetnica Pirc Musarjeva, je predlagala tudi nekaj novih dejstev in dokazov. Vendar pa ji je sodnica povedala, da jih ne bo upoštevala, ker jih ni predložila pravočasno. Zato pa je Pirc Musarjeva vztrajala, naj sodišče upošteva vsaj pridobljeni in v spis vloženi sporazum o izmenjavi podatkov o plačilnih transakcijah med Upravo RS za javna naročila in KPK, ki je bil podlaga, s katero je KPK pridobival podatke o honorarjih, ki so jih posamezniki prejeli od subjektov javnega sektorja. Iz njega je namreč po navedbah odvetnice razvidno, da je imel KPK dovoljenje le za objavo podatkov o izplačilih pravnim osebam, ne pa tudi fizičnim. O tem, ali bo omenjeni dokaz sodnica upoštevala, se bo še odločila, je povedala.
Znano je, da so bili podatki o honorarjih, ki jih je Stanka Setnikar Cankar kot profesorica na fakulteti za upravo prejela poleg plače, v aplikaciji Supervizor objavljeni 5. marca 2015. Razkriti so bili obenem s podatki o prejemkih vseh drugih fizičnih oseb, med njimi tudi drugih profesorjev, ki so presegali vsoto 200.000 evrov. Profesorica ministrica je bila med vsemi prejemniki po višini honorarjev na drugem mestu: v enajstih letih je iz javnih sredstev zaslužila dodatnih 636.000 evrov oziroma okrog 4800 evrov bruto na mesec (poleg plače). Velik del tega zneska je prejela od matične fakultete, ki jo je kot dekanka tudi vodila. Po njenih tedanjih navedbah je dodatno zaslužila recimo s predavanji izrednim študentom v prostem času. Kdaj in po kakšni tarifi je dodatno (predavateljsko) delo opravila, ministrica ni povedala. Je pa že dan po razkritju odstopila z ministrskega položaja.

Odškodninska odgovornost države

Narok se bo nadaljeval 18. septembra. Tedaj bo sodnica zaslišala Setnikar Cankarjevo, nekdanjo namestnico predsednika KPK Almo Sedlar, informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in njeno namestnico Kristino Kotnik Šumah. Sodnica je sicer danes Setnikar Cankarjevo in njeno odvetnico opozorila, da dejstvo, da je KPK objavila osebne podatke ministrice, samo po sebi še ne pomeni odškodninske odgovornosti države. Po končanem zaslišanju tožnice Setnikar Cankarjeve in navedenih prič bi lahko tedaj narok sodnica tudi zaključila in izdala sodbo, ki jo bodo vpleteni prejeli po pošti.
Po končanem naroku je odvetnica Pirc Musarjeva novinarjem povedala, da jo je mnenje sodnice glede odškodninske odgovornosti nekoliko presenetilo. "Sodnica namreč ve, da se skozi ves postopek pogovarjamo o tako imenovani kvalificirani protipravnosti, ko si je nek državni organ drznil objaviti bazo osebnih podatkov brez pravnega temelja, pri čemer se je tudi zavedal, da dela protipravno," je povedala odvetnica.
Setnikar Cankarjeva pa je po naroku povedala, da je bil njen odstop izključno posledica "nezakonite objave osebnih podatkov", saj so bili pritiski in razmere po objavi podatkov namreč takšni, da ni več mogla normalno opravljati svojega dela.