Kje in kdaj se je začelo, je težko reči. Verjetno na več krajih ob različnih časih in tudi napredovalo je z neenakim tempom. Pa vendar je videti, da je bil eden od značilnejših kamenčkov v mozaiku sodobne informacijske krajine trenutek, ko so tako imenovani osrednji mediji, predvsem javni, začeli za vsako ceno uravnotežati medijske vsebine.
Češ, vsi enaki, vsi enakopravni. Ta slogan je bil sicer izvorno namenjen odnosu med ljudmi v družbi. Vendar od Descartesa vemo, da človek je, ker misli. Danes dodajamo še, da človek tudi je, čeprav ne misli. Skratka, kmalu smo lahko slišali, videli in brali zapise ljudi, ki niti niso imeli povedati kaj vsebinskega ali pomembnega - da je le bilo njihovo stališče diametralno nasprotno. Če naj to ilustriramo s karikaturo: če je kdo trdil, da je Zemlja okrogla, je bilo treba v javnem občilu v imenu nepristranskosti nujno najti nekoga, ki bo trdil, da je Zemlja ravna. Širši in nezaščiteni publiki je vendar treba predstaviti tudi nasprotno mnenje. Taki mediji so neopazno postali neuravnovešeni mediji.
V virtualnem svetu se je zadeva samo še stopnjevala. Res je, načeloma je vsak zmeraj lahko imel svoje mnenje, toda danes ga tudi vsak lahko objavi. Pri tem ni več važno, ali je to, kar trdi, res. Kajti v tem digitalnem svetu ima menda prav vse pravico biti slišano in publicirano, saj vendar gre za svobodo govora, kajne. Tako se je svoboda govora, v kateri so dovoljene zavajajoče informacije, lažne novice, žaljive vsebine in hujskaški pozivi, izrodila v to, da dejstva vse bolj zamenjujejo mnenja - pravzaprav prepričanja, zrasla v algoritemskih mehurčkih. Naenkrat sme goreče prepričanje veljati več kot suho zlato resnice. Suho pa lahko hitro zgori.
Trump trmari, da je belo črno in obratno
No, tako je bodoči ameriški predsednik Donald Trump prepričan, da si smejo ZDA po milosti ali pa, če bo treba, tudi po sili pripojiti Grenlandijo, Panamski kanal, celo Kanado. Za nameček pa Mehiški zaliv upravičeno preimenovati v Ameriškega. To slednje smo, mimogrede, izkusili že v Piranskem zalivu, ki je nekaj časa pri južnih sosedih bil Savudrijska vala. Trump je tudi Hamasu v Gazi naročil, da do njegove inavguracije izpusti vse izraelske talce. V nasprotnem bo "Bližnji vzhod izkusil pekel". Pekel tam sicer že je in vedno bolj je vedno večjemu delu sveta jasno, kdo je zanj kriv.
Vendar Trump trmari, da je belo črno in obratno. Zakaj? Za vsakim ameriškim predsednikom namreč stoji še zmeraj najmočnejša oborožena sila sveta. Trump je verjetno odkril, da po padcu Berlinskega zidu, ko so bile ZDA edina resnična velesila, ta položaj počasi, a zanesljivo izgubljajo. In če dejstva niso v skladu z željami, toliko slabše za dejstva. To je vedel že Stalin. Prav ironično je, kako so mnogi menili, da bo Trump v nasprotju s predhodnikom Joejem Bidnom mirovnik. In verjamejo njegovim bombastičnim napovedim, da bo vojno v Ukrajini končal v pol leta. Toda Trump po drugi strani od zaveznikov v Natu že zahteva, da za oboroževanje prispevek z dveh dvignejo na pet odstotkov BDP. Dvig bosta najprej potrebovali članici Kanada in Danska.
Biden je Trumpu v ZDA dobesedno zapustil pogorišče. Toda slovenski zet ob asistenci tehnofevdalca, eni že pravijo tehnofašista, Elona Muska hiti pomagat s kantami olja. Seveda jih v duhu sprevržene virtualne resničnosti predstavlja kot sredstvo za odrešitev ZDA in sveta.