Damijana Žišt
V pravdi med starši umrlega Sebastiana Ojsterška iz Rimskih Toplic, Damijana Ojsterška in Urške Trotovšek, proti UKC Ljubljana, ki je potekalo na ljubljanskem okrožnem sodišču, je okrožna sodnica Doris Jarc izdala vmesno sodbo o temelju tožbe. Odločila je, da so zdravniki UKC Ljubljana storili strokovno napako, zaradi katere je Sebastian po tistem, ko so ga prepozno oživljali, ostal v vegetativnem stanju. Zato imajo zdaj starši zakonsko podlago, da od UKC Ljubljana za smrt komaj 23-letnega edinca prejmejo odškodnino. Če bo omenjena sodba pravnomočna (nanjo se lahko UKC še pritoži) bo sodišče odločalo le še o višini odškodnine. Sebastianova starša sta zahtevala 60.000 evrov.
Nikoli več domov
Sebastian Ojsteršek je umrl 1. aprila 2012. Starša sta prepričana, da bi bil še vedno živ, če med njegovim zdravljenjem v UKC Ljubljana zdravniki ne bi bili naredili napak oziroma bi ob zapletih pravočasno ukrepali. Sebastiana so konec leta 2011 hospitalizirali zaradi odstranitve nedelujoče ledvice. Na takšni operaciji je enkrat že bil, vključili pa so ga tudi v program za ponovno transplantacijo. A namesto da bi okreval in šel domov ter na transplantacijo čakal ob pomoči dialize, se je po operaciji zapletlo. Dobil je pljučnico in premestili so ga na enoto intenzivne terapije infekcijske klinike. Ker bi sicer ostal brez kisika, so ga morali intubirati. Prvič naj bi si bil intubacijsko cevko v agoniji izvlekel sam, drugič pa so mu jo, ker je že okreval, odstranili zaposleni. Pljučnica je bila pozdravljena, rana zaradi operacije zaceljena, zato so zaposleni odstranili cevko. Potem je imel Sebastian 21. decembra težave z dihanjem, zato se je zdravnik Primož Kerner zaradi inspiratornega stridorja odločil, da bolnika intubirajo. Ko je vstavil laringoskop oziroma odmaknil jezik, je opazil hud edem. Na pomoč je poklical kolega Matjaža Jereba - oba sta iz infekcijske klinike -, ki je opravil perkutano traheotomijo. Žal pa je bila ta opravljena prepozno in je Sebastian, ki so ga tedaj sicer zdravniki rešili, ostal v vegetativnem stanju. Umrl je 1. aprila 2012, ko so ga premestili v celjsko bolnišnico.
Sodnica Doris Jarc se je v sodbi oprla na izpovedi prič, zelo pomembno pa je bilo mnenje sodne izvedenke Andrejke Sinkovič, ki je sicer stopila v bran zdravnikom. Izvedenka je bila prepričana, da zdravnikom, ki so skušali rešiti Sebastiana, ni mogoče očitati, da niso ravnali v skladu z medicinsko etiko. Sodnica pa je menila ravno nasprotno, kar je tudi utemeljila v sodbi.
Brez opravičila
Kot izhaja iz sodbe, je Sebastian Ojsteršek prepozno dobil zdravniško pomoč. Zdravnik Primož Kerner bi po mnenju sodišča moral takoj, ko pri bolniku zaradi edema ni mogel opraviti klasične intubacije, poklicati otorinolaringologa ali vsaj torakalnega kirurga, ki sta usposobljena za tovrstne posege, vendar je to storil prepozno. Zato je Kerner po mnenju sodišča storil zdravniško strokovno napako, ko je v kritičnih razmerah, v katerih se je znašel bolnik, ocenil da bodo zdravniki lahko s perkutano traheotomijo, ki jo je opravil Jereb, hitro in učinkovito vzpostavili dihalno pot. Če bi Kerner in Jereb ob ponovni intubaciji poklicala ustreznega strokovnjaka, ki bi opravil kirurški rez Sebastianove sapnice in vstavil kanilo, da bi bolnik lažje dihal, Sebastian ne bi utrpel sekundarnega srčnega zastoja in posledično okvare možganov, ki so povzročili vegetativno stanje in kasneje smrt.
Starša sta se odločila za tožbo potem, ko je tožilstvo zavrnilo njuno ovadbo zober zdravnike. "Po sinovi smrti sva si s partnerico želela le, da bi se nama kdo opravičil za njegovo smrt, a opravičila ni bilo. Menila sva, da morajo zdravniki zaradi strokovne napake prevzeti odgovornost, čeprav se zavedava, da najinega sina ne bo nikoli več domov," pa so besede Damijana Ojsterška.
