Več je obiskov v gorah, več je nesreč

Gorski reševalci so med minulim vikendom posredovali v 13 gorskih nesrečah, skupno v 16 dneh novega leta pa že 34-krat. Pretekli konec tedna je bil še posebno tragičen, saj je življenje v gorah in na težko dostopnih terenih izgubilo šest ljudi, za pet gornikov je bil usoden zdrs ali padec na terenu, za enega pa nenadno obolenje.

Kot smo že poročali, je v soboto v Bosovi grapi padel planinec in nato zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Posredovali so gorski reševalci Gorske reševalne službe (GRS) Kamnik. Eden od gorskih reševalcev je bil pri ponesrečencu v nekaj minutah, saj je bil v času nesreče v bližini, a gorniku žal ni bilo več pomoči.

V nedeljo so bili zaradi padca gornika ob sestopu z Malega Triglava v Snežno konto že dopoldan aktivirani gorski reševalci GRS Mojstrana. Prva ekipa reševalcev se je na klasičen način pričela vzpenjati proti kraju nesreče skozi dolino Krme, hkrati je bilo aktivirano tudi reševanje s helikopterjem Slovenske vojske. Ob čakanju na dvig megle na brniškem letališču in vzlet helikopterja je na tistem območju zdrsnil še en planinec in prav tako padel v Snežno konto. Gornika dolgega padca žal nista preživela. V nedeljo pozno zvečer sta pri sestopu s Komne življenje izgubila še dva planinca. Za oba je bil usoden zdrs. Prvi je zdrsnil, drugi, ki je njegov zdrs videl, mu je hotel priskočiti na pomoč, vendar je pri tem zdrsnil tudi sam. Oba sta zaradi poškodb umrla na kraju nesreče.

Razmere v gorah so zdaj izredno spremenljive in izjemno zahtevne, opozarjajo v Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). "V zadnjih dneh je močan veter razpihal sneg in ponekod so nastale klože. Od vetra spihane kopne odseke poti pogosto prekinjajo poledenela mesta, pokrita s snegom. V visokogorju je trenutno nevarnost snežnih plazov tretje stopnje. Zaradi poledenelosti je na nekaterih mestih izjemno velika nevarnost zdrsa, o čemer pričajo vse tragične nesreče minulega vikenda," opisujejo razmere. Zato vsem, ki se odpravljate v gore, svetujejo, da izberete svojim izkušnjam primerno turo, da ste ustrezno opremljeni (dereze, cepin, lavinski trojček ...), da znate uporabljati opremo in da se na turo dobro pripravite. "Gore, zlasti v zimskem času, ne poznajo milosti!" zaključijo.

Razmere se hitro spreminjajo

Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize pri GRZS, uvodoma pove, da se število ljudi, ki obiskujejo gore in planine, že desetletje vztrajno povečuje, tudi v zimskih mesecih so slovenski vrhovi množičneje obiskani. "V hribih je ta čas obdobje dolgotrajnega lepega vremena, snežna odeja se je utrdila, ni več nevarnosti plazov. A ko ni več nevarnosti plazov, se poveča nevarnost zdrsov. Ko je toliko ljudi v hribih, je pričakovati tudi več nesreč. Nikakor pa nismo pričakovali, da bo toliko usodnih," pravi Bele. Opozarja, da se v gorah razmere zelo hitro spreminjajo. "Zjutraj je bil, denimo, sneg trd, poledenel, zamrznjen, na katerem dereze dobro primejo. Kasneje lahko pride do temperaturnega obrata: sneg se začne mehčati, taliti, dereze ne zagrabijo več, kot je treba. Pod zmehčano površino pa je mogoče naleteti na kako trdo podlago. Na derezah se lahko naredijo tako imenovane cokle, nanje se prime sneg. Za zdrs ni potrebno veliko. En napačen korak, pa se zgodi. Na terenu, ki ni strm, se planinec še lahko ustavi s cepinom, na strmini pa ne. V trenutku ima zelo veliko hitrost in ne more narediti nič," opozori Jani Bele.

Nesreči na Triglavu sta se, pravi, zgodili na mestih, kjer jih je v prejšnjih letih bilo že več. Teren je strm. "Kar zadeva Triglav, se je treba zavedati, da v zimskih razmerah zahteva alpinistični vzpon."

Vse boljša oprema, tudi izobraževanja

Pa so ljudje za obiske hribov in gora dovolj dobro podučeni, opremljeni? "V gore so se pozimi včasih odpravili le alpinisti, torej tisti z izobraževanji za seboj, z alpinistično šolo. Danes je tam množica ljudi. Turni smučarji, na primer. Naj povem, da so trgovine, ki prodajajo opremo ya turno smučanje, izropane. Planinci na vrhove dvatisočakov hodijo po običajnih poteh, po lažjih grapah … Zagotovo jih vedno več uporablja dobro opremo, se udeležuje izobraževanj. Kar nekaj ponudnikov je, ki omogočajo tečaje, pravijo, da je udeležba zelo dobra. Je pa treba vedeti, da je hoja pozimi znatno bolj nevarna kot poleti," opozori Bele.

Gorskih reševalcev je dovolj, a glede na trend naraščanja števila nesreč jih je včasih težko dobiti dovolj, posebno če je na območju ene postaje GRS potrebnih več reševanj hkrati. Lani je bilo reševanj v slovenskih gorah spet več kot 600, izpostavi Jani Bele.