Zakaj so balkanskim bojevnikom razveljavili sodbo

Novembrsko razkritje o odločitvi vrhovnega sodišča, zaradi katere so na dolge zaporne kazni pravnomočno obsojeni balkanski bojevniki smeli iz zapora, je danes dobilo uradno razlago. "Vrhovno sodišče je sodbi sodišč prve in druge stopnje v zadevi Balkanski bojevnik razveljavilo zaradi opiranja pravnomočne sodbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic ter temeljnih svoboščin," piše na spletni strani vrhovnega sodišča. Podrobnosti o razlogih za razveljavitev sodbe bodo znane, ko bodo izpolnjeni pogoji za objavo sodne odločbe in ločenega mnenja. Povedano drugače: to se bo zgodilo z dnem, ko bo sodba vrhovnega sodišča vročena vsem vpletenim.

Odvetnik preiskovalcem očita uporabo IMSI-catcherja

Poročali smo, da so 26. novembra poleg Dragana Tošića, najbolj razvpitega v zadevi Balkanski bojevnik, iz zapora izpustili še Dragana Bjelkaša, Jakoba Remškarja, Petra Khermayerja in Marka Bublića, preostalih osem, ki so bili skupaj z njimi obsojeni zaradi trgovine z drogo, pa je zaporniško celico zapustilo že prej, saj so kazen prestali. Od treh vloženih zahtev za varstvo zakonitosti so vrhovni sodniki ugodili dvema. Eno je vložil Tošićev zagovornik Janez Koščak iz Odvetniške družbe Čeferin, drugo odvetnik Saša Ravnik, ki brani Bjelkaša.

Ob izpustitvi peterice iz zapora je Tošićev zagovornik Koščak izjavil, da bi moralo biti razlogov za razveljavitev sodbe 300. V toliko točkah je namreč v 138 straneh dolgi zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljeval, kaj vse sta prva in druga sodna instanca kršili in naredili nezakonito. Med drugim je problematiziral, da so srbski varnostni organi dvema obdolženima prisluškovali brez odredbe. Kot gre razumeti objavo na spletni strani vrhovnega sodišča, dokazi, zbrani v Srbiji in Urugvaju, niso zatresli sodbe, saj po presoji sodnega senata niso bili pridobljeni s kršitvami ustavno (konvencijsko) varovanih človekovih pravic. So pa problematični dokazi, ki so bili zbrani pri nas. Koščak je ob razveljavitvi sodbe spomnil, da je bila v pobudi slovenske policije za uvedbo prikritega ukrepa uporabljena tudi telefonska številka, ki je bila v uporabi šele dvanajst ur. Po njegovem slednje kaže na to, da so se preiskovalci dokopali do te številke z uporabo IMSI-catcherja, ki ga naša policija takrat ni smela uporabljati. Ali je sodba padla prav zaradi tega, je preuranjeno ugibati, so pa na vrhovnem sodišču o razlogih za razveljavitev razložili: "Na podlagi kršitve pravice do informacijske zasebnosti enega izmed obsojenih, ki je omogočila njegovo identifikacijo, so se zoper tega in druge obsojence v nadaljevanju izvajali prikriti preiskovalni ukrepi nadzora elektronskih komunikacij ter tajnega opazovanja, katerih izsledki pomenijo nedovoljene dokaze, natančneje tako imenovane sadeže zastrupljenega drevesa. Podatek o telefonski številki, ki jo uporablja posameznik, je namreč v sklopu pravice do informacijske zasebnosti po 38. členu Ustave RS varovan osebni podatek. Če policija v predkazenskem postopku pridobi informacijo, da določeno telefonsko številko uporablja konkretna oseba, je na organih odkrivanja (policiji) oziroma pregona (državnem tožilstvu) breme dokazovanja, da do posega v zasebnost ni prišlo na neustaven način. Zakonito delovanje policija najlažje izkaže s pravočasno, vestno in verodostojno protokolacijo. Tej zahtevi v obravnavani zadevi ni bilo zadoščeno."

Poseg v sodbo bi pomenil sodbo presenečenja

Takšno je torej stališče vrhovnega sodišča, ki v sodbo ni moglo poseči, saj senat vrhovnega sodišča nima pooblastila za spreminjanje pravnomočne sodbe z novimi razlogi, ker bi na ta način izreklo sodbo presenečenja. Ali bodo morali zdaj iz spisa prav vsi v Sloveniji zbrani dokazi, se še ne ve. Je pa vrhovno sodišče med napotki sodišču prve stopnje pred ponovljenim sojenjem nakazalo možnost izjem od izločitve dokazov (sadežev zastrupljenega drevesa), ki so v praksi vrhovnega sodišča že sprejete. "Prvenstveno gre za izjemo neizogibnega odkritja, saj so bili slovenski preiskovalci približno pol leta po pričetku predkazenskega postopka v Sloveniji obveščeni o delovanju mednarodne hudodelske združbe tudi od srbskih varnostnih organov. Prvostopenjskemu sodišču je naložilo, da mora opraviti presojo, katere dokaze je treba iz spisa izločiti, kateri pa so veljaven del procesnega gradiva, v kolikor se sledi izjemi neizogibnega odkritja. Po odločitvi o (ne)izločitvi posameznih dokazov bo lahko sodišče prve stopnje znova presodilo, ali so obsojencem očitana kazniva dejanja dokazana ali ne, pri čemer se bo oprlo na gradivo, pridobljeno ob spoštovanju ustavnih standardov človekovih pravic," so poudarili na vrhovnem sodišču.